UVOD V
VERJETNOST
Avtorske pravice © 2003,
Tea Rajgelj
Natančneje kot z besedami lahko verjetnost dogodka izrazimo s številom
. Za to število uporabimo
relativno frekvenco
opazovanega dogodka, torej njegov
delež pri vseh ponovitvah poskusa. Zakaj pa to lahko storimo? Raziskovalci so ugotovili, da se relativna frekvenca določenega dogodka pri velikem številu ponovitev poskusa ustali pri nekem številu in od njega veliko ne odstopa.
Pri majhnem številu metov relativna frekvenca lahko tudi precej odstopa! Prepričaj se sam na spodnjem primeru! Dokler ne pritisneš počisti, se bodo število poskusov in rezultati seštevali! |
! Računalnik računa na šestnajst decimalk natančno.
Zaradi odbitka odvečnih decimalk se pri zelo veliko ponovitvah lahko pojavijo manjše nepravilnosti !
Kot vidiš, relativna frekvenca obeh dogodkov zares ne odstopa
dosti od vrednosti 0,5. Torej je verjetnost obeh dogodkov kar enaka 0,5. Verjetnost dogodkov je od primera do primera različna in lahko zavzame vrednosti od 0
do 1
.
Vsota verjetnosti vseh možnih slučajnih dogodkov skupaj pa je vedno 1
.
Zapišemo: |
Verjetnost nemogočega dogodka je 0!
To zapišemo
takole: P(A) = 0
.
Verjetnost gotovega dogodka je 1!
To zapišemo
takole: P(A) = 1
.
Verjetnost slučajnega dogodka je med 0 in 1.
Izražamo jo z ulomkom.
Če ima dogodek A višjo verjetnost
od dogodka
B, potem je seveda bolj verjeten
od dogodka B in obratno!