UVOD V
VERJETNOST
Avtorske pravice © 2003,
Tea Rajgelj
Če neki poskus izvedemo večkrat, nas nato pogosto zanima predvsem dvoje:
Sandi ima v vrečki en rdeč in en moder bonbon. Izvaja poskus, pri katerem vsakič iz vrečke potegne en bonbon, si zabeleži kakšne barve je, nato pa ga vrne nazaj v vrečko in vrečko pretrese.
1. Poglej si njegove rezultate v tabeli in povej,
kolikokrat je izvlekel moder bonbon?
2. Kolikšen je delež tega dogodka (izvlečemo modri bonbon) v vseh
ponovitvah poskusa?
Odgovor na prvo vprašanje je lahak. Samo preštejemo črtice in ugotovimo: Sandi je izvlekel moder bonbon 47-krat.
Za odgovor na drugo vprašanje pa moramo vedeti tudi kolikokrat je Sandi ponovil poskus. Preštejemo črtice tudi pri rdečem bonbonu in hitro ugotovimo: Sandi je izvedel poskus 100-krat, ker je 47 + 53 = 100. Delež dogodka "izvlečemo modri bonbon" izračunamo tako, da število ponovitev tega dogodka delimo s številom vseh ponovitev poskusa. Torej:
Delež dogodka "izvlečemo modri bonbon" je 0,47.
Poskus vlečenja bonbonov je za nas pomemben, saj lahko na njegovi osnovi razložimo dva nova pojma: frekvenco dogodka in relativno frekvenco.
Frekvenca dogodka A je število dogodkov A pri vseh ponovitvah
poskusa.
V našem primeru je torej frekvenca dogodka "izvlečemo modri bonbon"
enaka 47, medtem ko je frekvenca dogodka "izvlečemo rdeči bonbon" enaka 53.
Relativna frekvenca dogodka A je število, ki izraža delež dogodkov A v skupnem številu poskusov:
V našem primeru je relativna frekvenca enaka 0,47. Če pa bi nas zanimala relativna frekvenca dogodka "izvlečemo rdeči bonbon", bi jo izračunali po zgornjem obrazcu in dobili 0,53.