Zastrupitve z gobami se v Sloveniji pojavljajo največ med ljudmi, ki sami nabirajo gobe, a jih ne poznajo dobro. V večini primerov se zastrupijo posamezniki ali več članov družine. Do množičnih zastrupitev navadno ne pride, ker je prodaja gob na tržišču pod razmeroma dobrim nadzorom. Vsekakor drži, da je več zastrupitev ob dobrih gobjih letinah, ko gobe nabirajo tudi premalo poučeni nabiralci, ki sami lahkomiselno pripravljajo različne vrste gob in jih poklanjajo tudi znancem.

Vse vrste težav, ki se pojavljajo po zaužitju gob niso prave zastrupitve. Neprijetne posledice ljudje občutijo tudi po obroku sicer užitnih vrst gob, če niso sveže pripravljene. V gobah se namreč začno že kmalu ko jih naberemo kopičiti različni razkrojni produkti, ki jih imenujemo kriptomaini. Motnje, ki nastanejo, niso značilne za posamezne vrste gob, kot pri pravih zastrupitvah s strupenimi gobami.

Strupene gobe vsebujejo termostabilne kemične sestavine, ki že v majhnih količinah povzročijo v organizmu ljudi in živali tako značilna znamenja zastrupitve, da je mogoče naknadno sklepati na vrsto zaužitih gob.

Večino strupenih vrst gob so ljudje spoznali po posledicah, ko so gobe zaužili. Pri zastrupitvi z določeno vrsto gob so se pojavljala vedno enaka znamenja zastrupitve, seveda odvisno od količine zaužitih gob. Kadar je minilo od zaužitja do prvih znakov zastrupitve manj kot šest ur, zastrupitev ni bila tako zelo nevarna,kot če je preteklo do prvih očitnih znamenj zastrupitve več kot šest ur, saj so med tem v notranjih organih mnogokrat nastale že nepopravljive okvare.

Zastrupitve z gobami se razlikujejo po kliničnih znamenjih in po dobi inkubacije, to je po času, ki preteče od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve.

Skupek znamenj, značilnih za zastrupitev z določeno vrsto ali skupino gob, imenujemo sindrom.