Tako imenujemo znamenja zastrupitve z gobami vrste:

• pomladanski hrček (Gyromitra esculenta),
• orjaški hrček (Maublancomyces gigas),

ki se pojavljajo češče v vzhodnoevropskih državah, pri nas pa te gobe ne rastejo v večjih množinah. Prva znamenja zastrupitve (5-48 ur po jedi) so bruhanje z bolečinami v trebuhu in diareja. Šele pozneje se pridružijo zlatenica, krči in motnje zavesti. Srčni utrip postane slaboten in nepravilen, zavest je motena, v najhujših primerih (2-4%) sledi smrt v komi zaradi okvare jeter ali pozneje zaradi okvare ledvic.

Pomladanski hrček je dolgo veljal za užitno gobo. Sem in tja pa so se posamezniki zastrupili, vendar ne vsi, čeprav so pojedli enako količino gob. Največkrat so gobe škodovale majhnim otrokom.

Sprva so pripisovali strupene lastnosti helvelni kislini, dokler niso iz hrčkov izolirali giromitrina (N-metil-N-formyl hidrazin acetaldehida). Pri kuhanju gob se giromitrin izloči v juho ali v omako, pri praženju in sušenju pa ga precej izhlapi. Večkrat so se zastrupili kuharji, ki so vdihavali pare z giromitrinom, čeprav gob niso zaužili.

Giromitrin je zelo hlapljiva v vodi topna snov, ki pri hidrolizi preide v strupeni metilformilhidrazin. Pri zamrzovanju gob se giromitrin ohrani. S posebno pripravo je mogoče količino giromitrina v gobah toliko zmanjšati, da jed ni smrtno nevarna. Sveže gobe kuhamo 20 minut v vodi, ki jo nato odlijemo, gobe pa dobro izperemo. Najmanj nevarno je uživanje kuhanih, na zraku posušenih gob, iz katerih je izhlapela večja količina strupa.

Za dokaz, da gobe vsebujejo giromitrin, lahko opravimo kemični preskus po Pyysaloju. Na belem porcelanu zdrobimo košček klobuka in mu dodamo nekaj kapeljic 2,5-3% vodne raztopine KOH. Gobe, ki vsebujejo giromitrin, se obarvajo rdečkasto, pri drugih gobah pa ostane barva nespremenjena ali se spremeni v rumeno.