Ta oblika zastrupitve nastane po uživanju strupenih razcepljenk in livk, ki vsebujejo muskarin. Med njimi so najbolj pogoste:

• rdečkasta razcepljenka (Inocybe patouillardi),
• prstenolistna razcepljenka (lnocybe geophylla),
• zašiljena razcepljenka (lnocybe fastigiata),
• pobeljena livka(Clitocybe dealbata),
• beleževa livka(Clitocybe cerussata).
• drobna livka(Clitocybe rivulosa).

Prvi znaki zastrupitve se pojavijo zelo zgodaj, že po 15-45 minutah, navadno takoj po obroku. Bolečine v trebuhu z bruhanjem in diarejami so podobne kot pri drugih zastrupitvah. Nato se pridružijo navali vročine z glavobolom, močno solzenje, slinjenje in znojenje. Zenica je zožena, mišice so ohlapne in trzajo, srčni utrip postane počasen. V večini primerov se zastrupitev sama pozdravi v 1-3 dneh. V težjih primerih nastopijo motnje pri dihanju in gledanju. Pri 4% zastrupljencev se zastrupitev konča zaradi pljučnega edema s smrtjo v nezavesti.

Muskarin je po kemični zgradbi in farmakološkem učinku zelo podoben acetilholinu. Zdravljenje zastrupitve je podobno kot pri zastrupitvi z atropinom. Zato je atropin uspešen antidot pri zdravljenju muskarinskega sindroma.

V rdeči mušnici (Amanita muscaria) je zelo malo muskarina, komaj 0,0002%. Znamenja zastrupitve z rdečo mušnico nastanejo zaradi drugih strupenih snovi in so drugačna kot pri muskarinskem sindromu, ki ga povzročajo omenjene vrste gob, v katerih je do 0,04% muskarina.