Turja¹ka Rozamunda

Rozamunda, ro¾a deklic,
èast de¾ele je domaèe;
nje pogledi svetle strele,
z neba jasnega poslane,
daleè krog junakov srcem
v¾igajo skeleèe rane.

Dokaj jo baronov snubi:
troje iz de¾ele la¹ke,
troje iz de¾ele nem¹ke,
troje ’z ¹tajerske in kranjske,
ino zraven Ostrovrhar,
ki so boji mu igraèe.
Lep junak srce bil vnel je
gospodiène z’lo ko¹ate,
ki uka¾e mu, da prosi
od oèeta jo in ¾lahte.

Njemu oèa nje napravi
imenitno gostovanje,
Rozamundo mu obljubi,
reèe mu pripeljat’ svate
v treh nedeljah, da nevesto
’z hi¹e spremijo domaèe.

Tje h gospodi se pribli¾a
pevec razgla¹ene slave;
pro¹en strune ubere, poje
dela vitezov juna¹ke,
in deklet oèi nebe¹ke,
srca od njih ognja v¾gane.

Ko premolkne, ga popra¹a
teta Rozamunde zale,
da bi jo èez vse pohvalil,
reèe mu besede take:

œTi povej nam, ki obhodi¹
bli¾nje ino daljne kraje,
kje bi neki dekle raslo
lep¹e od neveste na¹e?Œ

œBog jo ¾ivi gospodièno,
Bog ji hèere daj enake,
tak’ cveteèe, tak’ sloveèe!
Bog ji sine daj junake!
Pod cesarjem zdaj najlep¹i
cvet Turja¹ka ro¾a rase;
sestra ba¹etova v Bosni,
sonce vse lepote zdanje
po vsem svetu razgla¹ena,
ako slave glas ne la¾e,
sama bi utegnila biti
lep¹a od neveste va¹e.Œ

Ni nevesti v¹eè, kar reèe,
mal’ odgovor ji dopade,
lica spremeni rdeèe,
nejevolja jo prevzame,
Ostrovrharja pogleda,
reèe mu iz jeze nagle:

œSli¹im, da so Bosnijaki
v su¾nost gnali kristijane,
res junakom je sramota,
da jih ¹e obklada jarem.
Meè opa¹i, Ostrovrhar,
hlapce zberi in tovar’¹e,
ba¹etovo izpeljite
sestro, ako kaj veljate!
Radi dali bodo Turki
zanjo na¹e vam rojake.
Brez otrok moj zakon bodi,
brez veselja leta stare,
ako ¹la bom pred k poroki,
ako pred mo¾a objamem,
ko pripelje¹ Bosnijanko
v grad Turja¹ki, da verjamem,
da je take res svetlobe
tur¹ko sonce kakor slave!Œ —

®enin z njo obljubljen svoje
zbere Ostrovrhar hlapce,
po prijat’lje bli¾nje po¹lje
in si oster meè opa¹e,
roèno jezdi nad Turèine,
spolnit voljo svoje drage.
Ne globoka reka Kolpa,
ne udr¾e ga tur¹ke stra¾e,
meè krvavi v moèni desni
pred seboj drvi Bosnjake,
ba¹etovi grad razdene,
re¹i ’z su¾nosti rojake,
z njimi ba¹etovo lepo
sestro vitez s sabo vzame,
èrnooko, svetlolièno,
rasti in podobe rajske;
vseh lepot bila je sonce,
ki so tisti èas sijale.

Bolj ko lepa Rozamunda
lep¹a Lejla mu dopade,
v grad Turja¹ki je ne pelje,
na svoj grad domov jo vzame.
Cvet junakov, Ostrovrhar,
ji srce nedol¾no gane.
Vero zapusti Mahóma,
tur¹ke ¹ege in navade;
ko bila se nauèila
vseh resnic je vere prave,
jo je krstil, potlej njiju
je poroèil grajski pater.

Rozamunda grede v klo¹ter,
èast ljubljanskih nun postane.