Dohtar

Dohtar, ti jezièni dohtar,
kaj postopa¹ ti za mano?
Ne prepiram se z nobenim,
da bi peljal mojo pravdo;
ni umrla teta moja,
teta moja, dekle staro,
da bi, dohtar, mi opravljal
po nji dédino bogato;
sem premlada, da bi pismo
¾enitvanjsko se pisalo.
Dohtar, ti jezièni dohtar,
kaj postopa¹ ti za mano?

Ne zameri, ne zameri,
cvet lepote, dekle drago!
Naj teko ti mirni dnevi,
Bog ti ¾ivi teto staro.
Je v ¹estnajstem, mislim, letu
se mo¾iti ¹e prekmalo;
da te ljubit ni prezgodaj,
tvoji mi pogledi pravjo.
V pravdah ne ¾eli pero ti,
al srce, le záte v¾gano,
ti ¾eli v ljubezni slu¾it;
brez pokoja to za tabo
vodi mi poglede, misli
in nogé z moèjo neznano,
koder hodi¹, cvet lepote,
¾lahtna ro¾a, dekle drago!