Krvavec, 1853 m
Kamni¹ke Alpe, osrednji del

• Kamnik, 390 m
• Stahovica, 433 m
• Kamni¹ka Bistrica (Kraljev hrib), 540 m
• Cerklje, 413 m
• Kokra, 538 m

• Planinski dom na Gospincu, 1491 m,
  po cesti iz Cerkelj mimo Ambro¾a in èez planino Jezerce 17 km;
  iz Cerkelj skozi Grad do spodnje postaje gondolske ¾iènice 4 km, nato z ¾iènico do koèe;
  od spodnje postaje gondolske ¾iènice èez Davovec in Sleme 2.30 h, LM;
  iz Cerkelj pe¹ (mimo Ambro¾a ali èez Davovec) 4 h LM;
  iz Kamnika èez Sidra¾, Lenart in Ambro¾ 4 h, LM;
  iz Stahovice èez planino Osredek 4h, LM;
  iz Kamni¹ke Bistrice (Kraljev hrib, spodnja postaja ¾iènice, ki pelje na Veliko planino) po dolini Koro¹ice in èez Kri¹ko planino 4h (od konca ceste 3 h) LM;
  iz Kokre (od avtobusne postaje pri Arne¾u) èez Davovec in Sleme 3.30 h, LM
• Dom na Krvavcu, 1684 m, od Planinskega doma na Gospincu 30 min., LM,
  ali s sede¾nico
• Zaveti¹èe GRS, 1690 m, od doma na Krvavcu 5 min., LM

• a) Od Gospinca na Krvavec 1 h, LM
• b) Od Gospinca na Veliki Zvoh 1.30 h
• c) Od Gospinca èez Veliki Zvoh na Vrh Korena 2.30 h, ZM
• è) Iz Kamni¹ke Bistrice skozi dolino Koro¹ico in èez planino Koren na Vrh Korena ali na Kompotelo ali na Ko¹utno 4.30-5 h, LM (od konca ceste 3.30-4 h)
• d) Iz Kokre skozi Roblekov kot in èez Dolgo njivo na Veliki Zvoh 4.30 h, LM (od Robleka 4 h)

Vodniki: KiS, TS, VPPS Zemljevidi: KiSOP, GR, KARG, KiS

Obiskan je zlasti zaradi razgleda. Pomaknjen je tako daleè ven nad gorenjsko ravnino, da bi tudi zanj Bla¾ Potoènik gotovo vzkliknil:
œIn kamor se oko ozre,
povsod se ti nov svet odpre...Œ

Sicer bi njegova vi¹ina v primeri z grintov¹kimi orjaki ne pomenila kaj posebnega, toda meriti jo je treba proti cerkljanski ravnini; kamor pada kar s 1500 m vi¹inske razlike. A tudi k obema boènima dolinama Kokri in Kamni¹ki Bistrici razlika ni veliko manj¹a. Torej ga ni mogoèe kar tako prezreti in tudi ni èudno, da na tako izpostavljen œpolotokŒ, ki ga molita Grintovec in Kal¹ki Grében proti jugu, vodi z vseh strani tako veliko poti.

Krvavèev œpolitièniŒ salto mortale je pa v tem, da je v svoji skupini pravzaprav œzadnji reve¾Œ. Vsi njegovi œpodlo¾nikiŒ so veèji od njega. Skupina se imenuje po njem zgolj zato, ker prestreza poglede iz ravnine, veèji od njega se skrivajo pa za njegovim hrbtom. Kot bi se res ¹li œpolitikoŒ. Te sive eminence so Veliki Zvoh (1971 m, èudno domi¹ljavo ime, saj œMalegaŒ menda sploh ni), Ko¹utna (1974 m), ki ima za razliko od sosede Kompotele (1989 m) prisrèno domaèe ime, in Vrh Korena (1999 m), ki mu, èe smemo zaupati merilcem, do aristokratske dru¾be dvatisoèakov manjka en sam œmetrèekŒ.

Kot planinski cilji utegnejo biti ti vrhovi celo bolj hvale¾ni kot Krvavec sam. Navidez manj¹a privlaènost zaradi valovitih oblin vprièo skalovitih donebesnih stra¾arjev v ozadju jih dr¾ita stran od mondenosti. Toda meni so se moèno prikupile in ne morem si kaj, da ne bi priporoèil vzpona nanje iz doline Koro¹ice, in to tako, da jih z izhodi¹èem na planini Koren obhodimo vse ¹tiri v eni sami kro¾ni poti, ki se bo izkazala za krepko enodnevno turo. Na planini Ko¹utni nas preseneti lièna kapelica, na Kompoteli pa prav spodoben visokogorski prepad na severni strani. Morda se tu komu zbudi ¾elja da bi skoèil ¹e na èetrt ure oddaljeno Mokrico (1853 m, toliko kot Krvavec), kar z razgledovanjem in povratkom na Kompotelo nanese nazadnje veè kot dvakrat toliko. Na Vrhu Korena je treba pa ¾e pogledati na uro, zlasti èe nas muèi ¹e sku¹njava v obliki Kal¹kega Grébena. Lastna razsodba in iniciativa, brez katerih planinec tako in tako ne pre¾ivi, bosta imeli zadnjo besedo. Morda pa za spremembo ne bo narobe, èe enkrat œBogu dan ukrademoŒ, kot je rekel Kugy. To pomeni, da se na enem od teh vrhov ali v kateri tako vabljivi vmesni dolinici spravimo k poèitku, pozabimo na ves svet, zagrnemo okna in pobegnemo v svoje sobane (pod spu¹èenimi vekami).

Gora v slu¾bi èloveka. In ko se bo èlovek navelièal, bo pospravil za sabo? (Foto: Peter Skoberne)

Pogled iz Cerkelj: levo Grintovec, desno Krvavec. (Foto: Marina Galjot)

Pogled na Vrh Krvavca s Kri¹ke planine. (Foto: Marina Galjot)

Kaj pomenijo kratice? 
Te zanima kaj veè o delu? 
Zadnja sprememba: 17. februar 1997.
Stran pripravila: Marina Galjot.       Pripombe dobrodo¹le.