Grintovec, 2558 m
Kamni¹ke Alpe, osrednji del
Najvi¹ji vrh Kamni¹ko-Savinjskih Alp

Izhodi¹èa:

• (Kamnik-) Kamni¹ka Bistrica, 601 m
• Kokra, 538 m
• Jezersko, 906 m

• Dom v Kamni¹ki Bistrici, 601 m, iz Kamnika po cesti 13 km
• Cojzova koèa na Kokrskem sedlu, 1793 m, iz Kamni¹ke Bistrice 3.30 h, LM; iz Kokre 3.30-4 h, LM (od Suhadolnika 3 h)
• Èe¹ka koèa na Ravneh, 1540 m, z Zgornjega Jezerskega skozi Ravensko Koèno 2.30 h, LM (od Anceljna 2 h, od konca ceste v Ravenski Koèni 1.30 h);
  od Kazine na Zgornjem Jezerskem po SPP 2.30 h, LM

• a) Od Cojzove koèe èez Streho 2 h, LM
• B) Od Èe¹ke koèe na Mlinarsko sedlo in po vzhodnem grebenu 3.30 h, ZM, izpostavljeno
• c) Od Èe¹ke koèe na Dol¹ko ¹krbino in po ©premovi poti 3.30-4 h, ZM, izpostavljeno
• è) Od Cojzove koèe na Mala vratica in po jugovzhodnem grebenu (Dolge stene) 2 h, ZB

Vodniki: KiS, SPP, TS, VPPS Zemljevidi: KiSOP, GR, KARG, KiS

Èopov Jo¾a je rad dra¾il konkurenène naveze, ki so delovale v Kamni¹kih Alpah: œKaj pa tiste va¹e krtine...Œ Èe¹, reve¾i, nimate Triglava in ne ©krlatice, ¹e pribli¾nega Jalovca in ©pika ne. Vpra¹anje je resda dvorezno, toda pri Jo¾i je bilo najbolje, obrniti vsako reè na ¹pas.

Kamni¹ke Alpe se res utegnejo zazdeti œkrtineŒ, ko smo na vi¹ini Kokrskega ali Kamni¹kega sedla ali Koro¹ice, od koder se lahkotno prestopamo z vrha na vrh in jih v enem dnevu obredemo za majhen ro¾enkranc. Toda vi¹inska razlika iz doline je vse prej kot maèji ka¹elj. Grintovec se dviguje nad Domom v Kamni¹ki Bistrici 1956 m visoko, dovolj da bi od zavisti lahko zardel sam Triglav, ki nad Alja¾evim domom premore œkomaj Œ 1849 metrov. In èetudi tovrstna matematika ¹e daleè ni edino zvelièavna osebna izkaznica za kakovost gore, vseeno pomaga razumeti, da imamo opraviti s pravim visokogorjem, kjer je za dosego cilja treba potoèiti prenekatero kapljico znoja. V tem pogorju razka¾ejo ju¾ne apneni¹ke Alpe poslednjiè svojo vi¹ino in mogoènost, preden se dokonèno spustijo v vzno¾no grièevje in utonejo v Panonski ni¾ini.

®al to gorovje ne premore pravega monarha. Naj mu pripi¹emo ¹e tako laskave ocene in lastnosti, od ljubkosti do robate pozivnosti na boj, monarhièno ni. Grintovec je resda najvi¹ja vzpetina, in s Kal¹kega Grébena se nam ka¾e v snegu kot prelep v nebo pripet sto¾ec, povelièano nedostopen, zlasti ko ¾ari v opoldanskem soncu. A vendar je skupaj s skoraj enako visoko ¹irokopleèo Koèno le sovladar. Ob pogledu na malenkost oddaljeno lepotico Skuto, ki tudi ni skoraj niè ni¾ja, pa bi ¾e govorili o triumviratu. Sploh pa smo potem dol¾ni, da sovladarstvo priznamo ¹e Planjavi in Ojstrici, in za Grintovec ne ostane druge tola¾be kot œprimus inter paresŒ - prvi med enakimi. In tako je prav! To èudovito pogorjece je impresivno kot celota. Grintovec mu je dal ime (œGrintovciŒ!), in to je njegova prva odlika.

Èetudi Grintovec torej ni kralj, pa se vseeno tako vede. Kraljem se namreè spodobi milost, in to zapoved spolnjuje do pike: velja za lahko dostopno goro. A spet ironija lahkote: komaj katera gora ima tako èrno kroniko. Ker je lahak in visok, ima namreè tudi pozimi veliko obiska. Pogumni in spretni se spu¹èajo z vrha na smuèeh. Toda kar je enemu kruh, je lahko drugemu strup: smuèar z gladkimi smuèmi odvijuga po vrtoglavih strminah, osonèen od Grintovèeve milosti; prenekateri pe¹ec, ki z ostrozobimi derezami in cepinom praska po njegovi Strehi, zgrmi v prepad. Kot prvak je torej Grintovec tudi moèan in zvit!

V srednjem in poznem poletju, ko zgine sneg iz severnih strmin, je najlep¹i podvig na Grintovcu vsekakor preèenje od Èe¹ke koèe èez Mlinarsko sedlo in vrh k Cojzovi koèi. Morda je to poleg Krem¾arjeve poti na Koèni sploh najbolj velikopotezna markirana tura v Kamni¹kih Alpah. Toda ni za vsakogar, èetudi bo na predveèer pri Karnièarju na Èe¹ki koèi dobro spal.

Èudovita Grintovèeva postava, kakr¹na se razodeva proti jugu. Levo pod vrhom Streha, kjer se vzpenja obièajni pristop in spu¹èa priljubljeni pomladni smuk. A ko je ledena, ne pozna ¹ale. (Foto: Toma¾ Klinar)

Grintovec obvit z meglo. Slikano z Mokrice - Krvavèeva skupina. (Foto: Marina Galjot)

Pogled iz Cerkelj: levo Grintovec, desno Krvavec. (Foto: Marina Galjot)

Kaj pomenijo kratice? 
Te zanima kaj veè o delu? 
Zadnja sprememba: 17. februar 1997.
Stran pripravila: Marina Galjot.       Pripombe dobrodo¹le.