Stor¾iè, 2132 m
Kamni¹ke Alpe, zahodni del

• Tr¾iè, 515 m
• Golnik, 500 m
• Gorièe, 471 m
• Trstenik, 512 m
• Preddvor, 475 m
• Spodnja Kokra (Polajnar), 530 m
• Spodnje Jezersko (Kanonir), 694 m

• Dom pod Stor¾ièem, 1123 m, po cesti iz Tr¾ièa skozi Lom 9 km
• Dom Kokr¹kega odreda na Kali¹èu, 1534 m,
  iz Preddvora skozi Maèe 2.45 h, LM (iz Maè 2.15 h);
  iz Preddvora skozi Ba¹elj in po kurirski poti èez Gradi¹èe in mimo partizanske bolni¹nice Ko¹ute 3 h, LM (iz Ba¹lja 2.30 h);
  od Planinske koèe Iskra na Jakobu 3.15 h, LM;
  iz Spodnje Kokre (od Polajnarja) mimo Doma Èem¹enik, èez Javorov vrh in Zaplato 3.30 h, LM
• Planinska koèa Iskra na Jakobu, 961 m, iz Preddvora 1.15 h, LM
• Koèa na Kri¹ki gori, 1471 m,
  z Golnika skozi vas Gozd (do sem lahko po cesti iz Kri¾ev, 3 km) 2 h, LM;
  iz Tr¾ièa po SPP èez Veliko Mizico 2.30 h, LM

• a) Od Doma pod Stor¾ièem po SPP skozi ®relo 3 h, ZM
• b) Od Doma pod Stor¾ièem po SPP èez ©karjev rob 3.30 h, LM
• c) Od Doma pod Stor¾ièem po SPP na Malo Poljano, naprej èez Veliko Poljano in po zahodnem grebenu (èez Psico, ZM) ali skozi Krnièarjev graben 3.30 h, LM
• è) Od Doma Kokrskega odreda po SPP èez Ba¹eljski preval 1.45
• d) Iz Spodnje Kokre (od Polajnarja) mimo Doma Èem¹enik, èez Javorov vrh, Zaplato, Srednji vrh, Mali Grintovec in Ba¹eljski vrh, 6h, LM
• e) S Spodnjega Jezerskega (od Kanonirja) po SPP skozi Podstor¾iè in èez Ba¹eljski preval 4.30 h, LM (od konca ceste 3.30 h)

Vodniki: KiS, SPP, VPPS, TS, SS Zemljevidi: KARG, STiK, KAR

Kdo ga ne pozna, nespornega gospodarja srednje gorenjske ravnine! Tako je ¹pièast, da je zbodel ¾e Valvasorja: œStorschez ein Berg, so oberhalb Crainburg gantz allein ligt, klimmt aus den Massen hoch und spitzig empor, als wollte er die Wolcken durchstechen.Œ (œGora Stor¾ec le¾i nad Kranjem èisto sama in se vzpenja iz (podno¾nih) gmot tako visoko in ¹pièasto kvi¹ku, kot bi hotela oblake predreti.Œ)

Valvasor je pravilno zapisal, œStor¾ecŒ. To ime najdemo tudi v Ljudski geografiji R. Badjure in na imenoslovno neprekosljivem zemljevidu Karavanke, Kamni¹ke Alpe in sose¹èina iz leta 1954, ki ka¾e na tenak prisluh domaèinom in njihovi govorici. Zlasti Tr¾ièani, ki gledajo na gorenjskega suverena kot na œsvojoŒ goro, iz èistega lokalpatriotskega ponosa sploh ne reèejo drugaèe. Prav imajo! Naj prepad med pristnim izvirom in œknji¾noŒ sloven¹èino premo¹èajo tisti, ki so ga izkopali! (®al smo vsi ne-Tr¾ièani vanj padli: uradno je obveljal œpome¹èanjeniŒ œStor¾ièŒ.)

V zemljepisnem oziru je Stor¾iè prvak zahodne skupine Kamni¹ko-Savinjskih Alp, podobno kot je Raduha na èelu vzhodne. Svoje pomembnosti se zaveda in jo razkazuje. Prikrojil si je Cezarjev rek: œRaj¹i prvi v podskupini kot drugi v osrednji verigi!Œ

Tr¾ièani so vanj naravnost zaljubljeni.
©e leta 1932 je Mirko Kajzelj napisal v NA: œIzrazitih sten nima.Œ Tr¾ièani pa so pretaknili vse grape in robove, na vsako skalo zaèrtali smer - kaj eno, pet! - odkrili VI. stopnjo in kot demanti Kajzelju s ponosom izdali svoj alpinistièni vodnik STOR®IÈ (iz¹el v Tr¾ièu 1985, avtor Iztok Tomazin). Od vsega tega bogastva pride za nas - za spremembo, èe smo obhodili ¾e vse ne¹tete markirane poti - v po¹tev Kramarjeva smer (spet Tr¾ièan, predvojni!), ki pelje po sredi stene mimo Bivaka v Stor¾ièu (1750 m, seveda je tr¾i¹ki, velik pa kot majhna hi¹a!) in izstopi po osrednji grapi naravnost med oba vrhova (od katerih je levi pravi). Morda dve mesti mejita na III. stopnjo, eno pod bivakom (zato bivak, ki èepi sredi stene, ni kar tako dostopen za ¹iroki obisk) in eno nad njim, drugaèe pa je plezanja v tej smeri celo premalo. Ampak veselo je vseeno. Èe se vam ponudi prilika, to se pravi, èe vas povabi kak Tr¾ièan, jo kar zagrabite.

Izmed markiranih poti bi po svojih sku¹njah kot œnajmoènej¹oŒ priporoèil vzpon skozi ®relo in povratek èez ©karjev rob k Domu pod Stor¾ièem. S tem pa nikakor ne jemljem veljave katerikoli drugi poti. Stor¾iè ima tako lego, da je uspeh z vseh strani zajamèen. Malo manj razburljivo utegne biti le dolgo ubijanje po podno¾ju nekje nad Gorièami ali Trstenikom, ali nekoliko razvleèen pristop po dolini Reke (Stor¾i¹kega potoka) nad Kanonirjem. Toda ko dose¾emo zgornjo polovico, se ¾e svita Pre¹ernova œunstranska glorijaŒ in udje se nalijejo z Vodnikovo lahkotno œbreztelesnostjoŒ, kak poskoèen verz pa pristavi ¹e Tr¾ièan Marjan Perko, recimo,

œOj Stor¾iè je na¹e kraljestvo, domovina,
v srcu ¾ari¹ kakor biser, planina.
Videl sem enkrat ta kraj,
¾elim si ga veèno nazaj, planinski raj.Œ

Stor¾iè œod zadajŒ, z grebena Koro¹kih Bab nad Jezerskim. (Foto: Stanko Klinar)

Pogled na zasne¾eni Sto¾iè (Foto: Marina Galjot)

Kaj pomenijo kratice? 
Te zanima kaj veè o delu? 
Zadnja sprememba: 17. februar 1997.
Stran pripravila: Marina Galjot.       Pripombe dobrodo¹le.