Zemljevidi: KiSOP, GR, KARG, KiS
Izhodi¹èa:
| Vodniki: KiS, TS, VPPS Zemljevidi: KiSOP, GR, KARG, KiS |
|
Grintovec pro¾i od Kokr¹kega sedla proti jugu do Krvavca orja¹ko, okoli 6 km (zraène èrte) dolgo tipalko, ki je, èetudi stranska ostroga osrednjih Grintovcev, s svojimi vrhovi Krvavcem, Velikim Zvohom, Ko¹utno, Kompotelo, Vrhom Korena, Kal¹kim Grébenom in Kal¹ko goro ¾e sama zase pravo majhno pogorje. Ker sega skoraj v praznino nad osrednjo gorenjsko ravnino, je z nje izreden razgled. In nasprotno: od daleè, zlasti z zahoda, je posebno njena najvi¹ja vzpetina, razpotegnjeni Grében, videti skoraj kot konkurenca osrednji verigi.
Najmogoènej¹i vtis naredi Kal¹ki Grében, èe se mu bli¾amo popoldan od Suhadolnika, ko sonce bije v njegove nebotiène zahodne stene. Ali kot spremljevalec na¹ega zimskega vzpona na Grintovec: ko stopamo mimo Jam, se onkraj Kokr¹kega sedla lu¹èi iz jutranjega mraka stra¹ljivo èokat in visok dedec, ki nemarno dolgo noèe upogniti svoje ponosne debele glave, vsaj ne, dokler ne pridemo na Streho.
Tako namreè Kal¹ki Grében kot prava apneni¹ka gora menja svoj obraz iz raznih zornih kotov. Najbolj hvale¾en nam bo za obisk v zgodnji pomladi, po s snegom bogati zimi, ko nas nagradi s smu¹kim spustom po zlo¾nih, docela nenevarnih ju¾nih poboèjih. To je enkratno visokogorsko do¾ivetje, ki si ga lahko privo¹èijo vsi œdilcarjiŒ, tudi tisti, ki se ne pri¹tevajo med œstenmarkeŒ in ki bi si pomi¹ljali spustiti se z vrha Grintovca. (Seveda je treba iti iz doline pe¹. Tu ni ¾iènice, in upajmo, da se jim ¹e nekaj èasa ne bo posreèilo raztegniti krvav¹kega sistema na te tihotne bregove.)
Lepo nagrado ponuja tudi poleti, le da takrat s severne strani. Èe gremo od Cojzove koèe po œferaticiŒ na Kal¹ko goro (to je po kratki zavarovani poti, ki plane ju¾no za koèo naravnost v vis), in nadaljujemo po grebenu èez Rdeèo ¹krbino (kjer nam bo prvi hip malo sapo vzelo, najbr¾ zato, ker imamo ves èas pred seboj udobno ¹irokopleèo goro, zdaj nam pa na ozkem grebenu nenadoma zazija pod nogami odrezan prepad - a take so zahrbtnosti - in pestrosti! - apneni¹kih gora), bomo naredili eno najprijetnej¹ih tur v Kamni¹kih Alpah. Ko se bomo vraèali k Cojzovi koèi (kar seveda ni nujno, ker lahko nadaljujemo pot na Krvavec) in nas bo pri razpotju na grebenu Kal¹ke gore mikalo, da bi se spustili na njena severna prodi¹èa, ki so v visokem poletju, ko so kopna, sicer res lahka in varna, pomislimo, ali nismo morda ¹e v zgodnjem poletju in ali niso prodi¹èa ¹e zalita s snegom, ki ponuja mo¾nost za globok in usoden zdrs. Èe je tako, tedaj se je nujno treba vrniti èez Kal¹ko goro in po œferaticiŒ, saj njene te¾ave v primeri z nevarnostmi sne¾nih strmin sploh ne ¹tejejo.
Stari maèki, ki so se ¾e do vrha preobjedli grintov¹kih lepot, zavijejo vèasih za spremembo v Roblekov kot. Pot popestri œLojtraŒ, ki ni lestev, ampak zanimiv cik-cak dovolj ¹iroke steze, ki prelisièi na videz neprehodne stene, ko se zgnetejo v zagaten kot. Na vrhu te stopnje se razgrinja prostrana ¹irjava planine Dolge njive, kjer èlovek, prost vseh spon, spet svobodno zadiha. - Sladokusci-domaèini pa, ki jih izdatni œvulgusŒ na poti iz Kamni¹ke Bistrice k Cojzovi koèi posebno ne veseli, poznajo tudi nemarkirano lovsko pot od ®agane peèi mimo lovske koèe na Kalce, kjer si privo¹èijo izdaten po¾irek zasebne samote.
Besedo œGrébenŒ bomo v na¹em primeru pisali z veliko zaèetnico in izgovarjali s poudarkom na prvem zlogu, ki ima ozki é. Ta izgovarjava je doma pri ljudeh v okolici Kamnika. Ker jo uporabljajo tudi brez pridevnika œKal¹kiŒ, je pravo lastno ime in je velika zaèetnica upravièena. Tako rabo so uveljavljali ¾e stari mojstri Arno¹t Brilej, France Avèin, Vlasto Kopaè, France Planina, Valter Bohinc in najbr¾ ¹e kdo. (®al, sprièo razpa¹ene slovenske malomarnosti in ¹e posebej agresivne œljubljanskostiŒ, z malo uspeha.)
Temni jutranji spremljevalec zimske poti na Grintovec. (Foto: Stanko Klinar)
Pogled na Kal¹ki Grében z Mokrice. (Foto: Marina Galjot)
 |
