Vodniki: KiS, SPP, VPPS, RK, NA, STO (Èedca) Zemljevidi: KiSOP, GR, KARG, KiS |
V svojem Etimolo¹kem slovarju pi¹e France Bezlaj: Koèna veèkratni oronim in hidronim... Nejasno ime... -To bo dr¾alo. (Jaz sicer ne poznam nobene hidre s tem imenom, vendar to ne pomeni, da je ni.) Zaradi nejasnosti pomena ime svobodno prehaja z enega reliefnega elementa na drugega, zlasti z dolin na sedla in na vrhove. (Npr.: Med Jesenicami in Bledom je sedlo Poljane z vasjo Koèno, vendar je Koèna verjetno prvotno ime sedla ali vsaj tistega dela, kjer zdaj stoji vas; spodaj je vas Podkoèna. V glavnem karavan¹kem grebenu je zahodno ob Belski planini podobno kotanjasto sedlo z imenom Koèna, to ime pa nekateri uporabljajo tudi za goro, tako da se Belska planina, po koro¹ko Stru¹ka, v nem¹ki literaturi pojavlja kot Bärentaler Kotschna.)
Okrog na¹e gore se pahljaèasto razpirajo tri znamenite doline s tem imenom, Makekova Koèna, Ravenska Koèna in Belska Koèna. Nikogar ne moti, da se tudi gora, dolini toèno nasprotni konfiguracijski element, in sploh ne majhna, saj je druga najvi¹ja v gorovju, komaj 18 m ni¾ja od Grintovca, z vi¹insko razliko 1600 m (!) nad svojimi dolinami, tudi imenuje Koèna. Zares izzivalno ime. Upam, da se ne bo kdo na¹el, ki bi ga razlo¾il in odèaral.
Naj ostane majèkeno zakleto. Saj je tudi Koèna kot antipod vitkemu sosedu Grintovcu ¹iroka, razbrazdana, razgrebenjena in razstolpièena kot kak zaklet srednjeve¹ki grad. Zato tudi ni ravno lahko dostopna, èeprav so opremljene poti njeno pravljico moèno naèele. Ima tudi nekaj zanimivih podrobnosti, recimo tisti dvakrat trebu¹ni prehod nad Dol¹ko ¹krbino prvi trebuh je ogromen skalni previs, ki ga je gora obesila na pot, tako da je sredi popolnoma navpiène stene navidez zaprla vsak prehod; drugi trebuh je pa na¹, na katerega se vr¾emo pred njenim velièanstvom, da nam dovoli da se po vseh ¹tirih odplazimo po vodoravni temaèni prekriti polici skozi to steno z vso te¾o previsa na hrbtu, v zlato svobodo Jezerske Koène.
Druga znamenitost je slap Èedca v severnem ostenju. To je najvi¹ji slovenski slap, 130 m (!), ki pa je kljub temu le malo znan. Je paè te¾ko dostopen in na jesen, ko sne¾i¹èa nad njim odkopnijo, mu voda rada poide.
Koèna je zgrajena tako, da je v vrve¾u njenih grebenov in stolpov mogoèe loèiti Jezersko Koèno kot najvi¹jo toèko in Kokrsko Koèno, ki zaostaja le 20 m. Starej¹e poti, med njimi znamenita zavarovana Krem¾arjeva pot nad Èe¹ko koèo, vodijo na Jezersko Koèno, medtem ko je bila pot z juga na Kokrsko Koèno zgrajena ¹ele pred kakimi dvajsetimi leti. Med obema vrhovoma pa ni markirane povezave, èeravno prehod po veznem grebenu ni posebno te¾ak. (Morda je I.-II. plezalne stopnje.) Toda to je malenkost, ki se ji lahko odreèemo, v primeri s preèenjem gore od Èe¹ke koèe do Cojzove koèe (ali nasprotno), ki ¹teje med najlep¹e in najvelièastnej¹e ture v Kamni¹kih Alpah. Kdor pa bi si rad privo¹èil malo alpinizma, naj se z izvedencem in vrvjo loti severozahodnega grebena, ki resda ni posebno te¾ak, saj se le na enem mestu pribli¾a III. te¾avnostni stopnji, je pa seveda tipièno grebensko izpostavljen, in v celoti, s pristopom in sestopom, je to zelo velika in naporna tura.
Tako kot Grintovec in Skuta je tudi Koèna nekoliko koro¹ka gora. Nekdanja de¾elna meja se z vrha spusti na Fu¾ine, kjer ob cesti ¹e stoje de¾elni mejniki (kamni), ki celotno Jezersko odre¾ejo od Kranjske. Ondotne kmetije imajo znaèilnosti koro¹kih kmetij v najbolj¹i tradiciji kmetov svobodnjakov. Pomislite na Makeka. Po njem se imenuje cela dolina, Makekova Koèna. S hi¹nega praga je svoj èas, preden so ga podr¾avili, z enim pogledom premeril svojo posest do najvi¹jih obzorij - to pa je sam vrh Koène. Ja, boste rekli, èemu pa so mu bile te odljudne gorske stene? To so bila njegova lovi¹èa. (Zgodovinarji pa ¹e ¾meraj trdijo, da Slovenci nismo imeli svojega plemstva.)
Spominjam se zimskega vzpona skozi Dolce proti Jezerski Koèni. Pogled iz najvi¹je krnice na smetanasto ¹tukaturo po stenah in stolpih, in na strmi in gladki vzhodni ¾leb, ki se je vzpenjal kot nekajstometrsko gasilsko platno do vrha, brez prepoke ali skale, kjer bi se oprlo vsaj oko, je vzdr¾al primero z marsikaterim ledenim kuloarjem Zahodnih Alp. Pa to so Aiguilles, je vzkliknil Miran, Aiguilles de Chamonix! Ne, ne, se je popravil, Aiguilles de Camnique!
Podoba Koène je podoba utrjenega gradu. Pogled z Grintovca, zadaj Triglav. (Foto: Toma¾ Klinar)
Pogled na Koèno iz Cerkelj. (Foto: Marina Galjot)