Koèna, 2540 m
Kamni¹ke Alpe, osrednji del

Izhodi¹èa: glej GRINTOVEC
Koèe: glej GRINTOVEC
dodatno ¹e: Vzponi na vrh:
Vodniki: KiS, SPP, VPPS, RK, NA, STO (œÈedcaŒ)
Zemljevidi: KiSOP, GR, KARG, KiS

V svojem Etimolo¹kem slovarju pi¹e France Bezlaj: œKoèna veèkratni oronim in hidronim... Nejasno ime...Œ -To bo dr¾alo. (Jaz sicer ne poznam nobene œhidreŒ s tem imenom, vendar to ne pomeni, da je ni.) Zaradi nejasnosti pomena ime svobodno prehaja z enega reliefnega elementa na drugega, zlasti z dolin na sedla in na vrhove. (Npr.: Med Jesenicami in Bledom je sedlo Poljane z vasjo Koèno, vendar je Koèna verjetno prvotno ime sedla ali vsaj tistega dela, kjer zdaj stoji vas; spodaj je vas Podkoèna. V glavnem karavan¹kem grebenu je zahodno ob Belski planini podobno kotanjasto sedlo z imenom Koèna, to ime pa nekateri uporabljajo tudi za goro, tako da se Belska planina, po koro¹ko Stru¹ka, v nem¹ki literaturi pojavlja kot Bärentaler Kotschna.)

Okrog na¹e gore se pahljaèasto razpirajo tri znamenite doline s tem imenom, Makekova Koèna, Ravenska Koèna in Belska Koèna. Nikogar ne moti, da se tudi gora, dolini toèno nasprotni konfiguracijski element, in sploh ne majhna, saj je druga najvi¹ja v gorovju, komaj 18 m ni¾ja od Grintovca, z vi¹insko razliko 1600 m (!) nad œsvojimiŒ dolinami, tudi imenuje Koèna. Zares izzivalno ime. Upam, da se ne bo kdo na¹el, ki bi ga razlo¾il in odèaral.

Naj ostane majèkeno zakleto. Saj je tudi Koèna kot antipod vitkemu sosedu Grintovcu ¹iroka, razbrazdana, razgrebenjena in razstolpièena kot kak zaklet srednjeve¹ki grad. Zato tudi ni ravno lahko dostopna, èeprav so opremljene poti njeno pravljico moèno naèele. Ima tudi nekaj zanimivih podrobnosti, recimo tisti œdvakrat trebu¹niŒ prehod nad Dol¹ko ¹krbino prvi trebuh je ogromen skalni previs, ki ga je gora obesila na pot, tako da je sredi popolnoma navpiène stene navidez zaprla vsak prehod; drugi trebuh je pa na¹, na katerega se vr¾emo pred njenim velièanstvom, da nam dovoli da se po vseh ¹tirih odplazimo po vodoravni temaèni prekriti polici skozi to steno z vso te¾o previsa na hrbtu, v zlato svobodo Jezerske Koène.

Druga znamenitost je slap Èedca v severnem ostenju. To je najvi¹ji slovenski slap, 130 m (!), ki pa je kljub temu le malo znan. Je paè te¾ko dostopen in na jesen, ko sne¾i¹èa nad njim odkopnijo, mu voda rada poide.

Koèna je zgrajena tako, da je v vrve¾u njenih grebenov in stolpov mogoèe loèiti Jezersko Koèno kot najvi¹jo toèko in Kokrsko Koèno, ki zaostaja le 20 m. Starej¹e poti, med njimi znamenita zavarovana Krem¾arjeva pot nad Èe¹ko koèo, vodijo na Jezersko Koèno, medtem ko je bila pot z juga na Kokrsko Koèno zgrajena ¹ele pred kakimi dvajsetimi leti. Med obema vrhovoma pa ni markirane povezave, èeravno prehod po veznem grebenu ni posebno te¾ak. (Morda je I.-II. plezalne stopnje.) Toda to je malenkost, ki se ji lahko odreèemo, v primeri s preèenjem gore od Èe¹ke koèe do Cojzove koèe (ali nasprotno), ki ¹teje med najlep¹e in najvelièastnej¹e ture v Kamni¹kih Alpah. Kdor pa bi si rad privo¹èil malo alpinizma, naj se z izvedencem in vrvjo loti severozahodnega grebena, ki resda ni posebno te¾ak, saj se le na enem mestu pribli¾a III. te¾avnostni stopnji, je pa seveda tipièno grebensko izpostavljen, in v celoti, s pristopom in sestopom, je to zelo velika in naporna tura.

Tako kot Grintovec in Skuta je tudi Koèna nekoliko koro¹ka gora. Nekdanja de¾elna meja se z vrha spusti na Fu¾ine, kjer ob cesti ¹e stoje de¾elni mejniki (œkamniŒ), ki celotno Jezersko odre¾ejo od Kranjske. Ondotne kmetije imajo znaèilnosti koro¹kih kmetij v najbolj¹i tradiciji kmetov svobodnjakov. Pomislite na Makeka. Po njem se imenuje cela dolina, Makekova Koèna. S hi¹nega praga je svoj èas, preden so ga œpodr¾aviliŒ, z enim pogledom premeril svojo posest do najvi¹jih obzorij - to pa je sam vrh Koène. œJa,Œ boste rekli, œèemu pa so mu bile te odljudne gorske stene?Œ To so bila njegova lovi¹èa. (Zgodovinarji pa ¹e ¾meraj trdijo, da Slovenci nismo imeli svojega plemstva.)

Spominjam se zimskega vzpona skozi Dolce proti Jezerski Koèni. Pogled iz najvi¹je krnice na smetanasto ¹tukaturo po stenah in stolpih, in na strmi in gladki vzhodni ¾leb, ki se je vzpenjal kot nekajstometrsko gasilsko platno do vrha, brez prepoke ali skale, kjer bi se oprlo vsaj oko, je vzdr¾al primero z marsikaterim ledenim kuloarjem Zahodnih Alp. œPa to so Aiguilles,Œ je vzkliknil Miran, œAiguilles de Chamonix!Œ œNe, ne,Œ se je popravil, œAiguilles de Camnique!Œ

Slika Koène Podoba Koène je podoba utrjenega gradu. Pogled z Grintovca, zadaj Triglav. (Foto: Toma¾ Klinar)

Slika Kocne iz Cerkelj Pogled na Koèno iz Cerkelj. (Foto: Marina Galjot)




Kaj pomenijo kratice? 
Te zanima kaj veè o delu?  Avtor
Zadnja sprememba: 17. februar 1997.
Stran pripravila: Marina Galjot.       Pripombe dobrodo¹le. Posta