Trubar
Program admini
[
Kazalo ||
Naprej ||
Nazaj
]
admini je program, ki nam omogoča ustvarjanje in brisanje skupin
katalogov ter spreminjanje njihovih lastnosti. Omogoča nam enostavno
pregledovanje in spreminjanje vsebine nastavitvene datoteke
trubar.ini in opisnih datotek posameznih skupin
katalogov. Program je namenjen samo vzdrževalcu (administratorju) paketa Trubar.
Poženemo ga lahko samo iz dokumenta HTML. Če ga
pokličemo brez sistemskega parametra, nam prikaže nastavitve iz
nastavitvene datoteke, če pa mu za sistemski parameter podamo ime skupine
katalogov, nam prikaže nastavitve iz opisne datoteke za dano skupino.
...
...
Kot pri vseh Trubarjevih programih lahko tudi pri klicu programa admini
s posebnimi parametri za jezikovne nastavitve
določimo pogovorni jezik, način kodiranja slovenskih šumnikov in
pisavo za izpis dokumentov.
V nastavitveni datoteki trubar.ini lahko med drugim definiramo
spremenljivko z imenom password. Če to storimo, nas bo
program pri vsakem klicu vprašal najprej za geslo in šele ko bomo vpisali
pravo geslo (vrednost spremenljivke password, nam bo dovolil
pregledovati in popravljati nastavitvene datoteke. Vrednost spremenljivke
password lahko nastavimo ali popravimo samo ročno s
pomočjo urejevalnika besedil. Na noben način tega ne moremo
storiti s pomočjo programa admini.
[
Kazalo ||
Naprej ||
Nazaj ||
Na začetek
]
Nastavitvena datoteka trubar.ini
Vsebino nastavitvene datoteke trubar.ini, nam program
izpiše v štirih delih:
Če spremenimo katerikoli podatek v izpisanem obrazcu, moramo pritisniti še
na gumb "Shrani spremembe", ki ga najdemo na koncu dokumenta.
Seveda lahko spremenimo več podatkov hkrati in potem samo enkrat pritisnemo
prej omenjeni gumb. Poleg tega gumba imamo na koncu še gumb z imenom
"Preberi podatke", s pomočjo katerega nastavimo vsa polja
v obrazcu na vrednosti iz nastavitvene datoteke trubar.ini.
Splošni podatki
V tem delu dobimo izpisanih nekaj osnovnih nastavitev, potrebnih za normalno
delovanje paketa Trubar. Najprej se izpiše različica programa.
Tega podatka sami ne moremo spremeniti, ampak se sam popravi, ko namestimo novo
različico paketa Trubar. V polja, ki sledijo, pa moramo vpisati naslednje podatke:
- e-mail vzdrževalca paketa Trubar. Ta naslov se bo izpisal poleg vsakega
obvestila o napaki, tako da lahko uporabniki napako prijavijo.
- ime strežnika za elektronsko pošto. Kadar mora kateri Trubarjev
program poslati obvestilo preko elektronske pošte, mora vedeti, kateremu
strežniku naj ga pošlje. Ta strežnik potem poskrbi, da
obvestilo dobi pravi naslovnik.
- ime omrežnega strežnika. V nekaterih primerih Trubarjevi programi
potrebujejo ime omrežnega strežnika, na katerem je
nameščen paket Trubar. Največkrat se to zgodi pri
sestavljanju polnih naslovov URL.
Skupine katalogov
Tu dobimo izpisan seznam vseh prijavljenih skupin katalogov.
O vsaki prijavljeni skupini se v obrazec izpišeta ime skupine in ime njene opisne
datoteke. Te podatke lahko spreminjamo v skladu s spodaj napisanimi pravili.
V zadnji vrstici seznama sta dve prazni polji za vnos podatkov o novi skupini, ki
bi jo želeli dodati v seznam. Ko vnesemo podatke o novi skupini, moramo še
pritisniti gumb "Dodaj", ki se nahaja poleg polj za vnos podatkov.
Pri vnosu podatkov se moramo držati naslednjih pravil:
- Nobeno od polj ne sme biti prazno. Skupine z nepopolnimi podatki program
ne bo dodal v seznam, če pa v seznamu popravimo kakšen podatek na prazno
vrednost, bo program ustrezno skupino zbrisal iz seznama.
- Ime skupine naj bo kratko, sestavljeno je lahko samo iz črk in številk
(presledek ni dovoljen).
- Imena prijavljenih skupin morajo biti različna. Če se eno ime pojavi
večkrat, program upošteva samo prvo.
- Ime opisne datoteke mora biti polno ime datoteke, za katero pa ni nujno, da obstaja.
Obstajati mora samo področje, kjer naj bi se ta datoteka nahajala. Za
ločila med imeni področij lahko uporabljamo znak /
ali \. Priporočljiva končnica za opisno datoteko
je .ini.
Na začetku vsake vrstice seznama prijavljenih skupin je še majhno okroglo polje,
s pomočjo katerega lahko označimo izbrano skupino. Označimo lahko
tudi vrstico za vnos podatkov o novi skupini, kar naj bi pomenilo, da ni označena
nobena skupina iz seznama. Označimo lahko samo eno skupino naenkrat. Ko je neka
skupina označena, si lahko s pritiskom na gumb "Podrobnosti"
ogledamo njene podrobnejše nastavitve, ali pa jo s pritiskom na gumb
"Odstrani" zbrišemo iz seznama. Tudi mesto vstavljanja nove skupine,
ko pritisnemo gumb "Dodaj", je odvisno od tega, katera skupina je
označena. Če ni označena nobena skupina, se podatki o novi skupini
dodajo na konec seznama, sicer pa se dodajo pred označeno skupino.
Ko pritisnemo na katerikoli gumb v tem delu, program najprej shrani vse spremembe, ki
smo jih opravili v obrazcu, šele nato izvrši zahtevano opravilo.
Jezikovne nastavitve
V okviru jezikovnih nastavitev najprej izberemo pogovorni jezik. Trenutno lahko
izbiramo samo med angleščino in slovenščino. Pri
slovenskem jeziku lahko nastavimo še način kodiranja šumnikov
in nabor znakov za prikaz programsko generiranih dokumentov HTML. Možne
vrednosti so podrobneje opisane v priloženi
tabeli.
Podatki v glavah dokumentov
V tem delu izpisa lahko nastavimo, kaj vse se naj vpiše v glave programsko
izdelanih dokumentov HTML poleg naslova in značke META, ki zahteva izpis
dokumenta z izbranim naborom znakov.
[
Kazalo ||
Naprej ||
Nazaj ||
Na začetek
]
Opisne datoteke
Tudi nastavitve, zapisane v opisnih datotekah posameznih skupin katalogov,
nam program izpiše v več delih. Ti so:
Če spremenimo katerikoli podatek v izpisanem obrazcu, moramo pritisniti še
na gumb "Shrani spremembe", ki ga najdemo na koncu dokumenta.
Seveda lahko spremenimo več podatkov hkrati in potem samo enkrat pritisnemo
prej omenjeni gumb. Tudi tukaj imamo gumb "Preberi podatke",
s pomočjo katerega lahko nastavimo vsa polja v obrazcu na vrednosti iz opisne datoteke.
Splošni podatki
Tu dobimo izpisano najprej ime izbrane skupine katalogov ter ime njene
opisne datoteke. Teh dveh podatkov tukaj ne moremo spreminjati, pač pa ju lahko
spremenimo v izpisu podatkov iz nastavitvene datoteke trubar.ini.
Sledi kratek opis te skupine, kjer lahko na kratko opišemo, kaj se skriva
za to skupino katalogov. To polje lahko pustimo tudi prazno.
Pri zadnji točki v tem delu pa lahko nastavimo delovno področje.
To je področje, kjer se nahaja večina datotek, ki pripada tej skupini
katalogov. Za ime delovnega področja moramo vpisati polno ime obstoječega
področja. Pri tem lahko za ločila med imeni posameznih področij
uporabljamo znak / ali \. Ločilo na koncu imena
delovnega področja je neobvezno. Če pustimo to polje prazno, bodo programi
predpostavljali, da je delovno področje kar področje, kjer se nahaja
opisna datoteka. Povsod v nadaljevanju, kjer moramo vpisati ime kakšne datoteke,
lahko vpišemo njeno polno ime ali pa ime relativno glede na delovno področje.
Obrazci
Vsak obrazec, iz katerega bi radi prenašali podatke v kataloge te skupine,
moramo najprej prijaviti skupini. Skupaj s podatki, ki bi jih potem radi vstavili
v katalog, program za vstavljanje pričakuje še oznako obrazca, v katerega
smo podatke vpisali. Da se bo ta oznaka obrazca res prenesla programu, moramo
poskrbeti že pri sestavljanju obrazca. Če tega ne storimo, bo program
predpostavil, da smo podatke vpisali v glavni obrazec, katerega ime lahko nastavimo na
začetku tega dela dokumenta. Če tudi tu program ne najde imena obrazca,
bo predpostavil, da so bili podatki vpisani v obrazec, ki je prvi v seznamu vseh
prijavljenih obrazcev.
Sledi seznam vseh prijavljenih obrazcev v tej skupini katalogov.
O vsakem prijavljenem obrazcu dobimo izpisane naslednje podatke: ime obrazca,
ime datoteke z obrazcem (datoteka, v kateri je sestavljen obrazec), ime datoteke
s sporočilom (datoteka, ki se izpiše, ko uspešno vstavimo nove
podatke iz tega obrazca v katalog) in ime vzorčne datoteke (datoteka, ki vsebuje
vzorce za izpis podatkov, ki so bili vnešeni v ta obrazec).
Te podatke lahko spreminjamo v skladu s spodaj napisanimi pravili.
V zadnji vrstici seznama so prazna polja za vnos podatkov o novem obrazcu, ki
bi ga želeli dodati v seznam. Ko vnesemo podatke o novem obrazcu, moramo še
pritisniti gumb "Dodaj obrazec", ki se nahaja poleg polj za
vnos podatkov. Pri vnosu podatkov se moramo držati naslednjih pravil:
- Polje z imenom obrazca ne sme biti prazno. Obrazca s praznim imenom program
ne bo dodal v seznam, če pa v seznamu popravimo kakšno ime obrazca
na prazno vrednost, bo program ustrezen obrazec zbrisal iz seznama.
- Ime obrazca naj bo kratko, sestavljeno je lahko samo iz črk in številk
(presledek ni dovoljen).
- Imena prijavljenih obrazcev morajo biti različna. Če se eno ime pojavi
večkrat, program upošteva samo prvo.
- Vsa imena datotek morajo biti polna imena datotek, ali pa relativna imena glede na
delovno področje. Če za ime datoteke ne vpišemo ničesar,
bo program predpostavil, da je njeno ime enako imenu obrazca, skupaj z ustrezno
končnico (.htm za datoteko z obrazcem, .msg
za datoteko s sporočilom in .tmt za vzorčno datoteko).
Na začetku vsake vrstice seznama prijavljenih obrazcev je še majhno okroglo
polje, s pomočjo katerega lahko označimo izbrani obrazec. Označimo
lahko tudi vrstico za vnos podatkov o novem obrazcu, kar naj bi pomenilo, da ni
označen noben obrazec iz seznama. Označimo lahko samo en obrazec naenkrat.
Ko je nek obrazec označen, ga lahko s pritiskom na gumb
"Odstrani obrazec" zbrišemo iz seznama. Tudi mesto
vstavljanja novega obrazca, ko pritisnemo gumb "Dodaj obrazec",
je odvisno od tega, kateri obrazec je označen. Če ni označen noben
obrazec, se podatki o novem obrazcu dodajo na konec seznama, sicer pa se dodajo pred
označeni obrazec.
Ko pritisnemo na katerikoli gumb v tem delu, program najprej shrani vse spremembe, ki
smo jih opravili v obrazcu, šele nato izvrši zahtevano opravilo.
Katalogi
V tem delu dobimo izpisan seznam vseh prijavljenih katalogov v tej skupini.
O vsakem prijavljenem katalogu dobimo izpisane naslednje podatke: ime kataloga,
imena obrazcev, iz katerih lahko vstavljamo podatke v ta katalog,
ime datoteke, ki vsebuje podatke tega kataloga ter kratek opis kataloga.
Te podatke lahko spreminjamo v skladu s spodaj napisanimi pravili.
V zadnji vrstici seznama so prazna polja za vnos podatkov o novem katalogu, ki
bi ga želeli dodati v seznam. Ko vnesemo podatke o novem katalogu, moramo še
pritisniti gumb "Dodaj katalog", ki se nahaja poleg polj
za vnos podatkov. Pri vnosu podatkov za katalog se moramo držati naslednjih pravil:
- Polje z imenom kataloga ne sme biti prazno. Kataloga s praznim imenom program
ne bo dodal v seznam, če pa v seznamu popravimo kakšno ime kataloga
na prazno vrednost, bo program ustrezen katalog zbrisal iz seznama.
- Ime kataloga naj bo kratko, sestavljeno je lahko samo iz črk in številk
(presledek ni dovoljen).
- Imena prijavljenih katalogov morajo biti različna. Če se eno ime pojavi
večkrat, program upošteva samo prvo.
- V seznamu obrazcev moramo vpisati imena obrazcev, iz katerih lahko vstavljamo
v katalog, ločena s presledki. Če pustimo polje prazno, bo program
predpostavil, da je tak obrazec en sam, njegovo ime pa je enako imenu kataloga.
- Ime datoteke mora biti polno ime datoteke, ali pa relativno ime glede na
delovno področje. Če za ime datoteke ne vpišemo ničesar,
bo program predpostavil, da je njeno ime enako imenu kataloga, skupaj končnico
.dat.
- Polje z opisom kataloga lahko pustimo prazno.
Poleg običajnih katalogov (en katalog, ena datoteka) poznajo Trubarjevi
programi tudi koledarske kataloge, ki sami ustvarjajo nove datoteke, kadar
je to potrebno. Koledarskemu katalogu moramo na koncu imena dodati znak
* (zvezdica), namesto imena datoteke pa moramo določiti vzorec,
po katerem se bo sestavilo ime ustrezne datoteke. Pri opisu vzorca lahko uporabljamo
posebne oznake ([DD], [MM], [YY],
[YYYY] in [YYnn]), ki določajo, kako se iz
datuma sestavi ime datoteke. Pri opisu koledarkega kataloga lahko uporabljamo posebna
formatna določila za izpis datuma.
Pri določanju imena datoteke koledarkega kataloga, v katero bomo vstavljali
nove podatke, lahko uporabimo trenutni datum (v primeru dnevnikov) ali pa datum, ki
ga določimo v obrazcu za vnos podatkov (v primeru koledarjev). V drugem primeru
moramo predpisati še imena polj iz obrazca, ki določajo ustrezen datum.
Imena teh polj napišemo v imenu kataloga takoj za zvezdico, ločimo pa
jih z znakom , (vejica).
Na začetku vsake vrstice seznama prijavljenih katalogov je še majhno
okroglo polje, s pomočjo katerega lahko označimo izbrani katalog.
Označimo lahko tudi vrstico za vnos podatkov o novem katalogu, kar naj bi
pomenilo, da ni označen noben katalog iz seznama. Označimo lahko samo
en katalog naenkrat. Ko je nek katalog označen, ga lahko s pritiskom na gumb
"Odstrani katalog" zbrišemo iz seznama. Tudi mesto
vstavljanja novega kataloga, ko pritisnemo gumb "Dodaj katalog",
je odvisno od tega, kateri katalog je označen. Če ni označen noben
katalog, se podatki o novem katalogu dodajo na konec seznama, sicer pa se dodajo pred
označeni katalog.
Ko pritisnemo na katerikoli gumb v tem delu, program najprej shrani vse spremembe, ki
smo jih opravili v obrazcu, šele nato izvrši zahtevano opravilo.
Odzivi
Za vstavljanje v določen katalog iz določenega obrazca lahko
predpišemo, kakšno sporočilo bomo poslali nekomu preko
elektronske pošte. V tem delu dokumenta dobimo izpisane vse definirane
odzive, lahko pa definiramo še nove. O vsakem prijavljenem odzivu
so v seznamu naslednji podatki: seznam naslovnikov (e-mail naslovi oseb,
ki bodo dobile sporočilo), ime datoteke z vzorcem sporočila,
seznam obrazcev ter seznam katalogov (v primeru koledarkih katalogov
uporabimo samo pravo ime, brez zvezdice in morebitnih imen datumskih polj).
Sporočilo bomo poslali, če je bil nov zapis vpisan v katerega
izmed obrazcev iz seznama obrazcev in dodan v katerega izmed katalogov iz seznama
katalogov. Pri tem prazen seznam pomeni, da vsi prijavljeni obrazci (katalogi)
ustrezajo pogoju. Vpisane podatke lahko spreminjamo v skladu s spodaj napisanimi
pravili. V zadnji vrstici seznama so prazna polja za vnos podatkov o novem odzivu,
ki bi ga želeli dodati v seznam. Ko vnesemo podatke o novem odzivu, moramo
še pritisniti gumb "Dodaj odziv", ki se
nahaja poleg polj za vnos podatkov. Pri vnosu podatkov se moramo držati
naslednjih pravil:
- posamezne e-mail naslove v seznamu naslovnikov med seboj ločimo
s presledkom
- ime datoteke z vzorcem sporočila je lahko polno ime ali pa relativno
glede na delovno področje. Če imena datoteke ne predpišemo,
bo sporočilo sestavljeno iz seznama imen in vrednosti podatkov, vpisanih
v obrazec za vnos.
- tudi v seznamih obrazcev in katalogov za ločilo uporabljamo
presledek.
Na začetku vsake vrstice seznama prijavljenih odzivov je še majhno okroglo
polje, s pomočjo katerega lahko označimo izbrani odziv. Označimo
lahko tudi vrstico za vnos podatkov o novem odzivu, kar naj bi pomenilo, da ni
označen noben odziv iz seznama. Označimo lahko samo en odziv naenkrat.
Ko je nek odziv označen, ga lahko s pritiskom na gumb
"Odstrani odziv" zbrišemo iz seznama. Tudi mesto
vstavljanja novega odziva, ko pritisnemo gumb "Dodaj odziv",
je odvisno od tega, kateri odziv je označen. Če ni označen noben
odziv, se podatki o novem odzivu dodajo na konec seznama, sicer pa se dodajo pred
označeni odziv.
Ko pritisnemo na katerikoli gumb v tem delu, program najprej shrani vse spremembe, ki
smo jih opravili v obrazcu, šele nato izvrši zahtevano opravilo.
Vstavljanje podatkov v katalog
V tem delu izpisa nastavitev lahko določamo, na kakšen način so
zapisani podatki v katalogih. Na izbiro imamo dve možnosti: če
izberemo prvo, se bodo podatki zapisali vsak v svojo vrstico datoteke (če
je to možno) v obliki ime==vrednost ali pa v več vrstic,
če pa izberemo drugo možnost, pa se bodo vsi podatki zapisali v eno
samo vrstico. Med seboj bodo ločeni s posebnim znakom, ki ga moramo vpisati v
polje. Če tega znaka ne predpišemo, po program za ločevanje podatkov v
vrstici uporabil presledek. Poleg tega znaka moramo navesti še imena vseh podatkov,
ki se bodo zapisali v katalog. Ta imena zapišemo eno za drugim,
ločena s presledkom.
Naslednja stvar, ki jo lahko tudi spreminjamo, je način, kako vstaviti nov podatek.
Na izbiro imamo tri možnosti: na začetek kataloga, na konec, ali pa tako,
da so podatki urejeni glede na določeno polje. Ime polja, po katerem bomo
urejali katalog, vpišemo v temu namenjeno polje. Določimo lahko tudi tip
polja, po katerem urejamo (znakovno, številsko) ter vrstni red urejanja
(naraščujoče, padajoče).
Program bo pri vstavljanju v katalog kar sam od sebe dodal v katalog še nekaj
sistemskih podatkov (oznaka, ime obrazca, IP številka računalnika, datum, ura,
referenčna oznaka). Če bi radi, da teh podatkov ne dodaja, lahko to posebej
zahtevamo, tako da na koncu tega dela pregleda nastavitev označimo ime spremenljivke,
za katero bi radi, da je ne doda.
Pomožne datoteke
Pri obsežnih katalogih so lahko operacije iskanja ter vstavljanja novih podatkov
časovno zelo zahtevne. Da bi takšne operacije pospešili, si lahko
pomagamo z indeksnimi datotekami. Na izbiro imamo tri možnosti: brez indeksne
datoteke, vsak katalog v skupini ima svojo indeksno datoteko, ali pa imajo
vsi katalogi v skupini eno samo indeksno datoteko.
Določimo lahko tudi, ali naj program za iskanje vsak dostop do kataloga
zabeleži v posebno datoteko. Če beleženje dostopov vključimo,
bomo v posebni datoteki s končnico .log imeli zapisano, kaj je
kdo iskal po naših katalogih.
Oznake
Vsaka skupina podatkov, ki jo vstavimo v katalog, dobi svojo oznako, preko
katere se lahko potem sklicujemo na te podatke. Ime oznake je sestavljeno iz nekega
začetnega niza ter zaporedne številke. Ta dva podatka lahko nastavimo v tem
delu izpisa nastavitev. Pri tem zaporedna številka pomeni zadnjo že
uporabljeno številko.
Ostale spremenljivke
Poleg že opisanih spremenljivk lahko definiramo še svoje spremenljivke,
ki jih lahko potem uporabljamo v vzorčnih datotekah. Najprej nam se
izpiše seznam že definiranih spremenljivk. Vse podatke v tem seznamu
lahko popravljamo, pri tem moramo paziti samo na to, da ime spremenljivke ne sme biti
prazen niz, ter da se eno ime ne sme večkrat pojaviti. Način vstavljanja
in brisanja spremenjivk je enak kot pri obrazcih in katalogih.
[
Kazalo ||
Naprej ||
Nazaj ||
Na začetek
]