Primoz Trubar

 Trubar
 Opisna datoteka

[ Kazalo || Naprej || Nazaj ]

V opisni datoteki izbrane skupine katalogov so zbrani podatki o tem, kje se nahajajo katalogi te skupine, na kakšen način lahko vanje vstavljamo nove podatke, iz katerih obrazcev lahko dobimo nove podatke, kako prikažemo podatke iz kataloga, ... Te lastnosti skupine katalogov lahko nastavljamo preko naslednjih spremenljivk:

Spremenljivko definiramo z vrstico ime=vrednost v opisni datoteki, kjer je ime ime spremenljivke, vrednost pa njena vrednost.

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

description

S pomočjo spremenljivke description lahko skupino katalogov na kratko opišemo. Opis naj bo kratek (do 50 znakov), sestavljen pa je lahko iz poljubnih znakov.

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

workdir

Delovno področje je področje, kjer se nahaja večina datotek, ki sestavlja to skupino katalogov. Vrednost spremenljivke workdir mora biti polno ime področja (ne relativno ime glede na kakšno drugo področje). Privzeta vrednost je kar ime področja, kjer se nahaja opisna datoteka. Za ločila med področji lahko uporabljamo znak / ali znak \. Ime področja lahko zaključimo z ločilom, ni pa nujno.

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

form

Podatke, ki jih bomo vstavljali v kataloge, bomo vedno dobili iz nekega obrazca, ki ga opišemo v opisni datoteki s pomočjo spremenljivke form. Obrazec najprej poimenujemo (ime naj bo kratko in sestavljeno samo iz črk in številk), nato pa ga opišemo v opisni datoteki z vrstico: form=ime htm msg tmt Pri tem je ime ime obrazca, htm je ime datoteke HTML, v kateri je ta obrazec definiran, msg je ime datoteke, ki se prikaže, ko v katalog vstavimo nove podatke iz tega obrazca, tmt pa je ime vzorčne datoteke, ki opisuje, kako se podatki, ki so bili dobljeni iz tega obrazca, prikažejo. Vsa imena datotek, ki jih je treba vpisati, vpišemo s polnim imenom ali pa relativno glede na delovno področje, ki ga določimo s spremenljivko workdir. Namesto imen datotek lahko vpišemo tudi minus (znak -), kar pomeni, da bo ime datoteke isto kot ime obrazca (seveda s pravo končnico). Minuse, ki se pojavijo na koncu, lahko izpustimo. Končnice datotek so lahko poljubne (priporočene so končnice .htm, .msg in .tmt), prepovedane so samo končnice .tmp, .idx, .log in .trn, ki jih Trubarjevi programi uporabljajo v svoje namene. Ker lahko podatke za izbrano skupino katalogov dobivamo iz več različnih obrazcev, lahko spremenljivko form definiramo večkrat v eni datoteki. Še nekaj primerov: form=test form=slovar - c:\msg\sporocilo.msg form=prijava obrazec.htm - data/podatki.tmt form=pripombe - - prikaz.tmt Če bi te štiri vrstice napisali brez minusov, bi dobili tole: form=test test.htm test.msg test.tmt form=slovar slovar.htm c:\msg\sporocilo.msg slovar.tmt form=prijava obrazec.htm prijava.msg data/podatki.tmt form=pripombe pripombe.htm pripombe.msg prikaz.tmt

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

defaultform

Ker lahko v skupino katalogov vstavljamo podatke iz več različnih obrazcev, morajo vsi novi podatki s sabo prinesti še informacijo, v katerem obrazcu so bili vnešeni, da se lahko program odloči, v kateri katalog jih bo vstavil. Če podatki te informacije ne prinesejo s sabo, potem se predpostavi, da so bili vpisani v obrazcu, katerega ime je vrednost spremenljivke defaultform. Če pa tudi tu ne najdemo potrebne informacije, se predpostavi, da so bili podatki vpisani v obrazcu, ki je bil prvi določen s spremenljivko form.

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

label

Vsaki skupini podatkov, ki jih dobimo iz obrazca, damo neko oznako, preko katere se lahko potem sklicujemo na te podatke. Vsako oznako pričnemo z nizom, ki ga lahko določimo s spremenljivko label. Ta niz naj bi bil čimkrajši, lahko pa je tudi prazen, kar je tudi privzeta vrednost.

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

count

Vsaki oznaki dodamo na konec še njeno zaporedno številko. Te številke so potrebne, da zagotovimo enoličnost oznak. Zadnjo že uporabljeno zaporedno številko oznake določimo s spremenljivko count. To spremenljivko lahko nastavimo samo čisto na koncu opisne datoteke (v zadnji vrstici), ker ji je tako s programom najlažje spreminjati vrednost, ne da bi še enkrat prepisali celo datoteko. Privzeta vrednost za spremenljivko count je 0. Če imamo v opisni datoteki definirani spremenljivki: label=st count=7 potem bodo naslednje oznake st8, st9, st10, st11, ...

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

index

Da bi bilo brskanje in iskanje po katalogih čim hitrejše, si lahko pomagamo z nekaterimi pomožnimi datotekami. Ena od takšnih datotek je indeksna datoteka, v kateri imamo shranjene vse oznake podatkov iz katalogov, ter še nekatere druge pomembne informacije. S spremenljivko index lahko določimo, koliko indeksnih datotek bi radi uporabljali. Možne vrednosti te spremenljivke so:

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

log

Pri nekaterih skupinah katalogov nas bo verjetno zanimalo, kakšne informacije uporabniki iščejo v njih. Zato lahko od programa za iskanje zahtevamo, naj vsak (iskalni) dostop do kataloga zabeleži v posebno datoteko. Tja se bodo zapisali datum in ura dostopa, IP številka računalnika, ki je zahteval iskanje, iskalni niz in število zadetkov. Beleženje dostopov vključimo z log=yes, izključimo pa z log=no, kar je tudi privzeta vrednost. Ime datoteke, v katero bo program zapisoval dostope do kataloga, bo enako imenu kataloga, le z drugo končnico (.log).

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

catalog

Vsak katalog, ki pripada skupini, moramo opisati s pomočjo spremenljivke catalog. Podobno kot spremenljivko form lahko tudi to spremenljivko definiramo večkrat (za vsak katalog enkrat). Vsak katalog moramo poimenovati (ime naj bo kratko in sestavljeno samo iz črk in številk), nato pa ga opišemo v opisni datoteki z vrstico: catalog=ime obrazci datoteka opis Pri tem imajo posamezne komponente naslednji pomen: Če lahko v katalog vstavljamo iz obrazca, katerega ime je enako imenu kataloga, potem lahko namesto imena obrazca napišemo kar znak - (minus). Podobno velja tudi za ime datoteke, le da to lahko storimo, če je ime datoteke enako imenu kataloga, končnica pa je enaka .dat. Če opisa kataloga ni, potem lahko morebitne minuse na koncu vrednosti spremenljivke catalog pobrišemo.

Poleg običajnih katalogov (en katalog, ena datoteka) poznajo Trubarjevi programi tudi koledarske kataloge, ki sami ustvarjajo nove datoteke, kadar je to potrebno. Koledarskemu katalogu moramo na koncu imena dodati znak * (zvezdica), namesto imena datoteke pa moramo določiti vzorec, po katerem se bo sestavilo ime ustrezne datoteke. Pri opisu vzorca lahko uporabljamo posebne oznake ([DD], [MM], [YY], [YYYY] in [YYnn]), ki določajo, kako se iz datuma sestavi ime datoteke. Pri opisu koledarkega kataloga lahko uporabljamo posebna formatna določila za izpis datuma.

Pri določanju imena datoteke koledarkega kataloga, v katero bomo vstavljali nove podatke, lahko uporabimo trenutni datum (v primeru dnevnikov) ali pa datum, ki ga določimo v obrazcu za vnos podatkov (v primeru koledarjev). V drugem primeru moramo predpisati še imena polj iz obrazca, ki določajo ustrezen datum. Imena teh polj napišemo v imenu kataloga takoj za zvezdico, ločimo pa jih z znakom , (vejica). Še primer:

catalog=test - - Testni katalog catalog=pripombe* sloform,engform pr[YYYY][MM].dat Pripome k programu catalog=tecaji*mesec,leto - t[MM][YY].dat Tecaji: -B -Y

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

data

Pri vstavljanju novih podatkov v katalog moramo vedeti, na kakšen način jih lahko zapišemo. Obstajata dva možna načina, med katerima lahko izbiramo s spremenljivko data. Če te spremenljivke ne definiramo, potem se bodo novi podatki v katalog zapisali na običajen način, kar pomeni, da se bo vsak podatek zapisal v eno ali več vrstic datoteke (odvisno od tega, ali vrednost podatka vsebuje znak za novo vrsto), posamezne skupine podatkov pa bodo ločene s prazno vrstico.

Če pa definiramo spremenljivko data, potem se bodo vrednosti vseh podatkov zapisale v eno vrstico datoteke, med seboj pa bodo ločene z znakom, ki se pojavi kot prvi znak v vrednosti te spremenljike (ta znak bomo imenovali ločilo). Ločilo je lahko tudi presledek. To možnost zapisa podatkov lahko uporabimo samo v primeru, če vrednosti podatkov, ki jih bomo vstavljali v takšen katalog, ne morejo vsebovati ločila ali znaka za novo vrsto. Poleg ločila (prvi znak) pa moramo z vrednostjo spremenljivke data določiti še imena podatkov, ki jih bomo zapisovali v takšen katalog. V takšen katalog se namreč zapisujejo samo vrednosti podatkov, brez imen. Imena napišemo takoj za prvim znakom (ločilom), med seboj pa jih ločimo z ločilom. Primer: če je ločilo znak :, v katalog pa bi radi zapisovali podatke z imeni ime, priimek in starost, potem bi spremenljivko data definirali takole:

data=:ime:priimek:starost

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

insert

S pomočjo spremenljivke insert lahko predpišemo, kam v katalog naj se vstavijo novi podatki. Na izbiro imamo tri možnosti. Z vrednostjo start zahtevamo, naj se novi podatki vstavijo na začetek kataloga, z vrednostjo end (to je tudi privzeta vrednost) zahtevamo vstavljanje na konec kataloga, zadnja možnost pa je vstavljanje na takšen način, da bodo podatkovne skupine urejene glede na določen podatek. Ta način vstavljanja zahtevamo z vrednostjo sort ime, kjer je ime ime podatka, po katerem naj bodo urejene podatkovne skupine. Če je podatek, po katerem urejamo, številski, moramo to posebej označiti s črko n na koncu vrednosti spremenljivke insert (prej napišemo še presledek, da ločimo to črko od imena podatka, po katerem urejamo). Če pa bi radi imeli urejanje v padajočem vrstnem redu, moramo na konec pripisati še črko r. Vse možne vrednosti spremenljivke insert so tako naslednje: insert=start insert=end insert=sort ime insert=sort ime n insert=sort ime r insert=sort ime nr insert=sort ime rn

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

response

S pomočjo spremenljivke response lahko določimo, komu bomo poslali kakšno sporočilo po elektronski pošti, kadar nekdo vstavi nov zapis iz izbranega obrazca v izbrani katalog. Vrednost te spremenljivke mora imeti naslednjo obliko: response=naslovniki vzorec obrazci katalogi Pri tem je imajo posamezne komponente naslednji pomen: Sporočilo bomo poslali, če je bil nov zapis vpisan v katerega izmed obrazcev iz seznama obrazci in dodan v katerega izmed katalogov iz seznama katalogi. Pri tem prazen seznam pomeni, da vsi prijavljeni obrazci (katalogi) ustrezajo pogoju. Prazen seznam zapišemo kar z znakom minus. Morebitne minuse na koncu vrednosti spremenljivke response lahko izpustimo. Spremenljivko response lahko definiramo večkrat ter tako določimo različne odzive na vstavljanje podatkov v različne kataloge iz različnih obrazcev. Še nekaj primerov: response=matjaz.zaversnik@fmf.uni-lj.si - obrazec katalog response=igor@uni-lj.si,miha@ijs.si sporocilo.tmt pripomba,ocena podatki

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

vars

Program za dodajanje novih podatkov v katalog bo vsakemu zapisu dodal še nekaj sistemskih podatkov. Ti so oznaka zapisa (&LABEL), ime obrazca, iz katerega smo dobili podatke (&FORMID), številka računalnika, iz katerega so bili poslani podatki (&COMPUTER), datum (&DATE), ura (&TIME) in referenčna oznaka (&REFLABEL). Če katerega od teh podatkov ne želimo dodajati v kataloge, lahko to povemo s spremenljivko vars. Za vrednost te spremenljivke napišemo samo začetne črke v imenu podatkov, ki jih ne želimo dodajati (npr. vars=cdt, kar pomeni, da ne bomo dodajali podatkov &COMPUTER, &DATE in &TIME).

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]

Druge spremenljivke

Poleg opisanih spremenljivk lahko v opisni datoteki definiramo še poljubne druge spremenljivke. Te spremenljivke lahko potem uporabljamo pri sestavljanju vzorčnih datotek.

[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]