Ustanovitelji {ol so bili de`elni {olski sveti, in sicer povsod tam, kjer je bilo v petletnem povpre~ju ve~ kot 40 {oloobveznih otrok, ki so imeli ve~ kakor 4 km do `e obstoje~e {ole. Po tem zakonu so lahko imenovali {ole samo z nekaterimi razredi (odvisno od {tevila otrok in njihove starosti). Osemrazrednice, ki so bile popolne osemletne {ole, so bile izredno redke in le v ve~jih mestih. Po tem zakonu naj bi odpirali trirazredne me{~anske {ole na vseh sede`ih okrajev. V takih mestih so obstajale petrazredne osnovne {ole. Za u~ence, ki niso obiskovali me{~anske {ole, je bila odprta ponavljalna {ola ali vi{ji oddelek ljudske {ole za {esti, sedmi in osmi razred.

Za vodstvo osnovnih in srednjih {ol je osnutek predvideval v glavnem mestu vsake kronske de`ele de`elni svet, ki bi bil kot oddelek de`elne vlade podrejen prosvetnemu ministrstvu. Nova {olska ureditev prinese tudi funkcijo de`elnih {olskih svetnikov in {olskih nadzornikov. @al pa smo Slovenci tedaj `iveli kar v {tirih de`elah avstrijske krone. Tako so bili slovenski u~enci odvisni od {tirih razli~nih {olskih svetov. [olski sveti so bili v Gradcu za [tajersko, v Ljubljani za Kranjsko, v Celovcu za Koro{ko in v Trstu za Gori{ko Istro in Tr`a{ko.