, po katerem
dr`ava prevzame skrb za izobra`evanje ljudstva. Z nekaterimi popravki je veljal do konca
Avstro-Ogrske, nekje (tako na slovenskem ozemlju stare Jugoslavije) pa tudi potem.
| 1848 | [tudijsko dvorno komisijo zamenja prosvetno ministrstvo, kar prinese Avstriji enotno osnovno {olo in enotno {olsko obveznost (od 6.-12. leta). Na~eloma se vsaj v osnovni {oli (Volksschule) zahteva izobra`evanje v materin{~ini in {ele potem v drugem de`elnem (dr`avnem) jeziku. Te zahteve je prinesel v juniju 1848 Osnutek temelnjih na~el javnega pouka v avstrijskih de`elah, ki je predvideval, naj bi za osnovne {ole skrbele ob~ine, za srednje pa de`ele in javna uprava. |
| 1851 | Franc Mo~nik kot {olski svetnik in nadzornik za Kranjsko sestavi za glavne {ole Kranjske de`ele u~ni na~rt, v katerem dolo~i za slovenske otroke v prvem razredu osem ur pouka na teden v slovenskem jeziku. S tem u~nim na~rtom in vzpodbujanjem izdaj slovenskih in dvojezi~nih abecednikov uvede na Kranjsko utrakvisti~ne {ole namesto prej{nje, samo nem{ke glavne {ole., |
| 1846-1918 | V tem obdobju za~no izhajati v slovenskem prevodu Mo~nikove ra~unice: prva leta 1846 v Poto~nikovem prevodu Napeljevanje iz glave po{tevati, zadnja v ^erniv~evem prevodu Ra~unica za avstrijske ob~e ljudske {ole leta 1918. |
| 1849-1852 | Prenova avstrijskega srednjega {olstva, uvedene so osemletne gimnazije, realke in obrtne {ole. |
| 1854 | Anton Jane`i~ izda v Celovcu Slovensko slovnico s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in glagoli{kim berilom za Slovence. |
| 1855 | Andrej Praprotnik sestavi Slovenski abecednik in Slovensko-nem{ki abecednik, po na~rtih in navodilih Franca Mo~nika. |
| 1856 | Mo~nikov u~benik Lehrbuch der Geometrie für Unterrealschulen vsebuje slovenske strokovne izraze za geometrijske pojme, ki jih avtor dolo~i skupaj z u~itelji ljubljanske realke. |
| 1856 | Bla` Poto~nik sestavi s sodelovanjem Mo~nika po poljskem vzoru u~benik Prakti~na slovensko-nem{ka gramatika za drugi in tretji odred slovensko- nem{kih {ol, I. del. |
| 1857 | Za ~etrte razrede izide II. del te gramatike: Praktisches slovenisch-deutschen Sprachbuch für die oberste Klasse der slovenisch-deutschen Hauptschulen. |
| 1857 | Jane`i~ svojo knjigo razpolovi in naslov nadomesti z novim: Slovenska slovnica za slovenske u~ence gimnazialnih in realnih {ol. |
| 1857 | Izide Prvo berilo A. Praprotnika. |
| 1858 | Izide Drugo berilo A. Praprotnika. |
| 1859 | Po zgledu Mo~nikove Lehrbuch vsebuje tudi u~benik Lehrbuch der Physik für Unterrealschulen dodatek izrazov v sloven{~ini. Dodatek je napisal Matej Cigale. |
| 1860 | Za~ne izhajati ~asopis U~iteljski tovari{. |
S temi knjigami so bile na Kranjskem uvedene slovensko-nem{ke utrakvisti~ne glavne {ole. V
prvem in drugem razredu naj bi bil u~ni jezik izklju~no sloven{~ina, v tretjem izmenoma
sloven{~ina in nem{~ina, v ~etrtem pa izklju~no nem{~ina.
| 1863 | Jane`i~ izda drugo predelano izdajo iz leta 1854, brez zgodovine slovstva in staroslovanske ~itanke. |
| 1865 | Na Mo~nikovo pobudo je bila za uporabo pri slovenskem jezikovnem pouku na gimnazijah sprejeta takrat `e tretja izdaja Slovenske slovnice A. Jane`i~a. |
| 1869 | Sprejet je tretji avstrijski {olski zakon , po katerem
dr`ava prevzame skrb za izobra`evanje ljudstva. Z nekaterimi popravki je veljal do konca
Avstro-Ogrske, nekje (tako na slovenskem ozemlju stare Jugoslavije) pa tudi potem. |
| 1880 | Za~ne izhajati prva slovenska pedago{ka revija Popotnik. |
| 1882/83 | V tem {olskem letu dovolijo na Dunaju sloven{~ino kot u~ni jezik na ni`ji gimnaziji, za~en{i v prvem razredu, in to le v Kranju, Novem mestu ter na slovenskih oddelkih ljubljanske gimnazije. |
V naslednjih letih izidejo tile pomembni prevodi Mo~nikovih u~benikov v slovenskem
jeziku, ki so predhodniki originalnih u~benikov Bla`a Matka v sloven{~ini:
| 1882 | Aritmetike za ni`je gimnazije, I. del. Po 26. "natisku poslovenil" I. Celestina (2. natis 1891). |
| 1883 | Geometrija za ni`je gimnazije, I. del. Po 19. "natisku poslovenil" I. Celestina (2. natis 1891). |
| 1884 | Aritmetika za ni`je gimnazije, II. del. Po 20. "natisku poslovenil" I. Celestina Geometrija za ni`je gimnazije, II. del. Po 14. "natisku poslovenil " I. Celestina. |
| 1885 | Aritmetika za u~itelji{~a. Po 2. "natisku poslovenil" I. Celestina (2. predelana izdaja 1895, v Lavtarjevih in ^erniv~evih priredbah je izhajala vse do leta 1926). |
| 1889 | Ustanovljena u~iteljska organizacija Zveza slovenskih u~iteljskih dru{tev, ki je prevzela izdajo ~asopisov U~iteljski tovari{ in Popotnik. |
| 1895 | Odpor proti slovenizaciji pouka na gimnazijah je bil tako silovit, da je zaradi vpra{anja paralelk na gimnaziji v Celju tega leta padla Windischgraetzova dunajska vlada. |
Utrakvisti~ne (dvojezi~ne) so postale vse gimnazije na Kranjskem (razen ko~evske), v
Mariboru in Celju, medtem ko je bila sloven{~ina v Gradcu in Ptuju le u~ni jezik pri
obveznem pouku sloven{~ine za vse slovenske dijake. Na koro{kih gimnazijah je bil pouk
sloven{~ine obvezen za tiste dijake, ki so se prijavili k njenemu vpisu, podobno je bilo
tudi na gori{ki gimnaziji.
Uveljavljanje sloven{~ine kot u~nega jezika je bilo tesno povezano s pogosto pionirskimi
prizadevanji za izdelavo slovenske znanstvene terminologije in sestavljanje u~benikov.
| 1901/02 | Za~ela je delovati mestna ni`ja realka v Idriji, leta 1909 je postala iz mestne dr`avna {ola. Ve~ino predmetov so pou~evali v sloven{~ini v 1. in 2. razredu od samega za~etka. |
| 1905 | Ustanovljena zasebna {kofijska gimnazija v [t. Vidu pri Ljubljani, prva v celoti slovenska gimnazija. |
| 1909 | Novi u~ni na~rti za srednje {ole, ki so prinesli zlasti za matematiko nekaj bistvenih sprememb pri razdelitvi po posameznih letnikih in po tedenskih urah. Na novo je na~rt zahteval raz{irjenje snovi pri vpeljavi funkcije, pri diferenciranju in integriranju, v aritmetiki dodatno verjetnostni ra~un, v geometriji pa {e osnovne pojme pravokotne in po{evne projekcije. |
| 1910 | Vlada dokon~no dovoli poslovenjenje gimnazij. |
| 1914 | Prva javna slovenska gimnazija v Gorici, ko so tamkaj{njo gimnazijo razdelili na nem{ki, italijanski in slovenski zavod. |