Revolucionarno leto 1848 je pretreslo tudi `e zelo zapra{eno zgradbo {olstva v habsbur{ki monarhiji. Prva `rtev revolucije je postala na {olskem podro~ju {tudijska dvorna komisija - vrhovni avstrijski {olski upravni organ. Zamenjalo jo je na novo ustanovljeno prosvetno ministrstvo, imenovali pa so tudi komisijo, ki je pripravila na~rt za reorganizacijo {olstva. Na~rt, ki naj bi avstrijsko {olstvo pribli`al novim ~asom, je zagledal lu~ sveta junija 1848 in je vseboval za tisto dobo mnogo novih prvin.
Med drugim je osnutek predvideval, naj bi za osnovne {ole skrbele ob~ine, za srednje pa de`ele in javna uprava. Uveljaviti je hotel tudi na~elo narodne enakopravnosti, saj je dolo~al, naj bo pouk v osnovnih in srednjih {olah v materinem jeziku u~encev.
Idej, ki jih je vseboval reformni {olski na~rt, takoj po letu 1848 v osnovnih {olah niso mogli uresni~iti. Tu je {e naprej veljala zakonodaja Politi~ne {olske ustave iz leta 1805. Cerkveno nadzorstvo nad {olami je {e okrepil konkordat (pogodba med habsbur{ko monarhijo in vodstvom katoli{ke cerkve) iz leta 1855. Slom{ek je tedaj pisal: "^e pa bi lo~ili {olo od cerkve in vzeli cerkvi vzgojo mladine, bi vzgojili brezbo`no, puntarsko pokolenje, propadle ljudi, ki bi se ne bali Boga in tudi ne nobene oblasti."
Nekoliko so izbolj{ali le pouk na trivialkah in glavnih {olah ter bolje poskrbeli za pouk u~iteljev z odpiranjem dveletnih preparandij (u~itelji{~).
Bolje je {olski na~rt uspel pri srednjih in visokih {olah. Gimnazije so postale osemletne, s tem da so jim kot zadnja letnika priklju~ili dva biv{a letnika z ukinjenjih licejev. Uvedli so maturo kot kon~ni gimnazijski izpit, ki je bil pogoj za vpis na univerze. Za {olanje trgovskega in tehni~nega osebja so ustanovili posebno obliko gimnazij - realke, v katerih je bil poudarek na pouku predmetov naravoslovne skupine. Sprva so bile te {ole priklju~ene normalkam, potem pa so postale samostojne. Najprej so imele {tiri ni`je razrede, nato {e dva vi{ja. Leta 1867 so postale sedemletne, po letu 1869 pa so se pojavile osemletne realne gimnazije. Kvaliteta pouka se je dvigala z vi{jo izobrazbo srednje{olskih profesorjev, ki so na reorganiziranih univerzah morali opravljati tudi posebne izpite za pouk na gimnazijah .
Latin{~ino kot u~ni jezik srednjih {ol sta zamenjali nem{~ina ali italijan{~ina, sloven{~ina pa si je mukoma utirala pot vanje. V za~etku tega obdobja je bila neobvezen u~ni predmet, pozneje pa se je uveljavila po dveh tirih - kot u~ni predmet in kot u~ni jezik.

Njena uveljavitev podobno kot pri osnovnih {olah ni bila enaka v vseh slovenskih pokrajinah , na Kranjskem in Gori{kem je bila uspe{nej{a kot na Tr`a{kem, [tajerskem in Koro{kem. Kot u~ni jezik je postajala pomembna najprej v ni`jih, nato pa postopoma v vi{jih razredih gimnazij. Po na~elu tako imenovane utrakvizacije - dvojezi~nosti pouka je bil u~ni jezik nekaterih predmetov slovenski, drugih pa nem{ki ali italijanski.
S temi reformami so bili odpravljeni liceji tudi v Ljubljani, Celovcu in Gorici, in tako so na{e de`ele izgubile vi{je {olstvo, ki so ga imele v predmar~ni dobi. Odtlej je bilo mogo~e na doma~ih tleh {tudirati le bogoslovje v Ljubljani, Celovcu, Mariboru in Gorici. Prav zaradi tega se je ne tako majhno {tevilo slovenskih kme~kih sinov, ki niso zmogli dragega {tudija na univerzah, odlo~ilo za duhovni{ki poklic. Najbli`je visoke {ole so bile zdaj univerze v Gradcu in na Dunaju.