Na temelju dr`avnega zakona je vsaka kronska de`ela sama izdelala svoje predpise in zakone glede pouka, olaj{av, ustanavljanja {ol, predmetnika in materialnega vzdr`evanja {ol. U~ni na~rt v zakonu je bil okviren za vso dr`avo, de`ele pa so sprejele svoje predpise zaradi de`elnih jezikov, ki so jih morali upo{tevati v smislu zakona kot u~ni predmet ali u~ni jezik. Ti predpisi so bili razli~ni v posameznih de`elah. Tako je bila uvedena na [tajerskem in Koro{kem osemletna {olska obveznost brez olaj{av. Na Kranjskem, Primorskem (Gori{ka, Trst in Istra) so sprejeli {estletno redno (6.-12. leta) in dvoletno ponavljalno (~etrtkovo) {olo. V Prekmurju je veljal mad`arski {olski zakon, ki je iz{el 1868 in je predvideval {estletno redno (6.-12. leta) in triletno ponavljalno {olo (12.-15. leta), v kateri je trajal pouk le 5 ur na teden.
Osnovne {ole so bile na Kranjskem v splo{nem slovenske. Na [tajerskem in Koro{kem so bili glede u~nega jezika sprejeti predpisi v {kodo slovenskega jezika. Kasneje se je na [tajerskem stanje izbolj{alo, na Koro{kem pa je ostalo zaradi silnega pritiska doma~ih Nemcev po starem. Na Primorskem je bilo podobno kot na [tajerskem. Ustanovitelji teh {ol so bili de`elni {olski sveti.
Gimnazije so bile v glavnem urejene po na~elih zakona iz leta 1849. Dr`avne gimnazije so bile praviloma nem{ke. Tako so bile nem{ke tudi dr`avne gimnazije v Trstu in Gorici. Tr`a{ka ob~ina je leta 1863 ustanovila svojo italijansko gimnazijo. Edina italijanska dr`avna gimnazija je bila v Kopru. V nekaterih krajih so ni`je gimnazije postale po u~nem jeziku v celoti nem{ko-slovenske ali pa so bili poleg nem{kih oddelkov urejeni nem{ko-slovenski: tako v Ljubljani 1873, v Novem mestu 1882, v Maribru 1889, v Kranju 1882 in v Celju 1895. V Novem mestu, Kranju in deloma tudi v Ljubljani je bil v prvem in drugem razredu za vse predmete u~ni jezik slovenski, v tretjem in ~etrtem razredu pa za ve~ino predmetov. Na mariborski in celjski gimnaziji je bil u~ni jezik slovenski za sloven{~ino, verouk, latin{~ino in matematiko, za vse druge predmete pa nem{ki. Sloven{~ina pa se je uveljavila kot obvezen u~ni predmet na mnogih gimnazijah za slovenske dijake, merilo so bile izjave star{ev. Podoben polo`aj glede sloven{~ine je bil tudi na realnih {olah, sicer pa zelo razli~en po de`elah in vrstah {ol.
Tako je bilo potrebno skoraj za vsako {olo dosti bojev, zahtev, intervencij pa tudi materialnih `rtev posameznih slovenskih ob~in, da se je izbolj{eval polo`aj sloven{~ine.
Uresni~itev ideje o avtonomni Zedinjeni Sloveniji je bila {e dale~.