Na jasnem nebu mila luna sveti

Na jasnem nebu mila luna sveti;
kjerkóli ¾arki nje so zasijáli,
pozimi se snegá, ledu kristali,
demanti rose bliskajo poleti.

Vsi èude¾i noèi so razodeti;
storí svetila moè brez té, ki pali,
da luna jih ko sonce ne raz¾ali,
da nenevárna je stvarem na sveti.

Ne bojte pesmi se, ki jih prepeva
tvoj pevec, ti, tvoj ljubi, tvoja mati,
in ki jih pel do zadnjega bo dneva!

Brez te moèi, ko lune ¾arki zlati,
se v njih le tvoja cena razodeva,
pred njimi noèe led srca be¾áti.

 [Doktor]  [Galerija]  [Kazalo]  [Nazaj]  [Naprej]