Mars’k’téri romar gre v Rim, v Kompostelje

V podobah gledat’ hrepeni veselje
®ivljenja rájskega. Sled sence zarje
Unstranske glor’je, vtisnjeni v oltarje,
Ljubezni verne ohladi mu ¾elje.

Ah tak’ podobo gledat’ me device,
Nebe¹ke nje lepote senco, sanje
Goljúfne, v k’terih komaj sled resnice,

Ukaz ¾elj vleèe v tvoje domovánje;
Srcé obupa manj more pu¹èice,
Ur kraj¹i tek, tam mil¹e prs zdih’vanje.