Vrh sonca sije soncev cela èeda

Ko se zlatí oblakov truma bleda,
nazaj pripelje zarja ga rumena,
tak’ zemlja je v ljubezni vsa zgubljena,
da vanje ne obrne veè pogleda.

Kar zvezd nebó, deklet ima Ljubljana;
rad ogledujem vas, cveteèeliène
ljubljanske ljubeznive gospodiène!

Al’ dragi taka moè je èezme dana,
da prièo nje sem slep za vse device,
zamaknjen v mil’ obraz srcá kraljice.