Kupído, ti in tvoja lepa starka

Dovolj mi let je ¾e napredla Parka;
kogá mi je prinesla pevska ¾ila?
Nobena me ¹e ni deklet ljubíla,
kadíl ne bom veè vaju brez preudarka.

Obéti vaj’ni so le prazne ¹ale;
sit, nehvale¾nika, sem vaj’ne tlake;
ta leta, ki so meni ¹e ostale,

cel dan iz pravd koval bom rumenjake,
zveèer s prijat’lji praznil bom bokale,
preganjal z vinom bom skrbi oblake.