Je od vesel’ga èasa teklo leto,
kar v Betlehemu angelcev hosana
je oznaníla, da je noè konèana,
dvakrat devet sto triintrideseto.
Bil vel’ki teden je: v soboto sveto,
ko vabi molit bo¾ji grob kristjana,
po cerkvah tvojih hodil sem, Ljubljana,
v Trnovo, tja sem uro ¹el deseto.
Trnovo, kraj nesreènega imena!
Tam meni je gorjé biló rojeno
od dveh oèesov èistega plamena.
Ko je stopila v cerkev razsvetljeno,
v srcé mi padla iskra je ognjena,
ki ugasnit’ se ne dá z moèjo nobeno.
|
