| |
Pitagorejska
števila
Pitagora je postavil ključ kozmosa
v simbole števil od ena do deset. Vsako število nosi v sebi
svoj ključ in možnost spoznanja ali smo se nekje v življenju
zataknili, ali smo našo življensko preizkušnjo dobro opravili.
V preteklosti se je človekova misel o številih nanašala
na skrivnostne lastnosti in jih povezovala z lastnim življenjem.
Takšno pojmovanje števil ima korenine že v antiki, cvetelo
pa je tudi še v mračnem srednjem veku. Nauki o številih
izhajajo predvsem iz znane matematične šole starega veka,
ki jo je osnoval v 6. stoletju pred našim štetjem Pitagora.
Pitagorejci so verjeli, da je število nekaj kar resnično
obstaja, tako kot obstajao fizična telesa. Verjeli so, da
je svet sestavljen iz števil.
Števila so razdelili na soda in liha. Iz tega matematično
lastnostnega nasprotja so izvajali nasprotje med neomejenim
in omejujočim. Liha števila so predstavljala omejujoči princip,
ker omejujejo razdvajanje. Tako so postopoma razpletali
svoj nauk, da nasprotje med omejujočim in omejenim velja
v vsej naravi. Števila so si razlagali takole:
Pitagorova števila
| 1 |
Vir vseh števil. Predstavlja
razum, v prostoru predstavlja točko. |
| 2 |
Predstavlja misel in linijo
ter ženskost. |
| 3 |
Simbol površine, vsebuje
začetek, sredino in konec ter tudi moškost. |
| 4 |
Predstavlja kvadrat, prostornino
ter pravico. |
| 5 |
Predstavlja zakon, kot
vsoto ženskosti in moškost. |
| 6 |
Posvečeno duši. |
| 7 |
Simbol nedolžnosti, ker
je nedeljivo. |
| 8 |
Število je prvi kub in
vsebuje skrivnosti ljubezni in prijateljstva. |
| 9 |
Predstavlja medicino. |
| 10 |
Je izraz materije, ker
je vsota točke, linije, površine in prostornine. |
Vse to je danes nesmiselno,
toda Pitagorejci so tako iskali ključ do razumevanja sveta.
Pitagorova šola je dvignila aritmetiko nad trgovsko računstvo.
Pitagorejci so preučevali tako imenovana slikovita ali figurativna
števila, kot so četverokotna števila. Pitagora je povezujoč
vrste števil sestavil tablico množenja, ki nosi njegovo
ime, Njegova preučevanja so se izkazala pomembna šele kasneje
, ko so preučevali zaporedja in odkrili logaritme. |
