Rastišče: iglast gozd (bor), na peščenih tleh, redkeje listnat gozd; ni pogost.

Klobuk: namesto klobuka ima goba kroglasto glavo, kostanjeve, rdeče rjave barve, 3-l0 cm v premeru, z nagubano površino, ki je videti kot nakodrana glava, prekrita z izbočenimi mehko zavitimi vijugami, tesno ležečimi druga poleg druge. Pod povrhnjo plastjo je notranja svetlejša plast, ki pri odrasli gobi obdaja osrednjo votlino in se nadaljuje v bet.

Trosovnica: trosna plast leži na zunanji nagubani površini glave.

Bet: sivkasto ali rožnato belkast, neenakomerno podolžno naguban, z nepravilno razporejenimi vdrtinami, sprva poln, pri odrasli gobi votel.

Meso: v tanki plasti okrog osrednje votline v glavi in betu, ki jo vidimo na prerezu, belkasto, hrustančaste konsistence, neizrazitega vonja in okusa.

Uporabnost: surove gobe so strupene, vsebujejo giromitrin (N-metil-N-formil hidrazin acetaldehid), ki pri hidrolizi preide v strupeni metilformilhidrazin. Giromitrin je hlapljiva snov, delno izhlapi iz gob med sušenjem na zraku, ohrani pa se v njih pri sušenju v vakuumu. Pri praženju gob delno izpari, pri kuhanju se ne uniči, temveč preide iz gob v vodo. Zastrupitve nastanejo po uživanju premalo kuhanih ali praženih gob, po uživanju juhe ali omake, v kateri so se kuhali hrčki, ali po vdihavanju par pri praženju večjih množin gob. Če hrčke kuhamo v vreli vodi najmanj 20 minut, če nato vodo odlijemo in gobe dobro speremo, se zastrupitve ne pojavijo. Na ta način pripravljene gobe veljajo kot pogojno užitne. Ker pa je v zadnjem času dokazano, da je metil-formil-hidrazin karcinogena snov, ni priporočljivo uživanje pomladanskih hrčkov.

Možnost zamenjave: Že na prvi pogled se pomladanski hrček razlikuje od vseh vrst smrčkov po izbočenih, mehko zavitih, druga poleg druge tesno prilegajočih se vijugah na glavi. Smrčki imajo na klobuku sataste vdolbine različnih oblik, ločene z dvignjenimi ostrorobimi stenami. Rogljati hrček, Gyromitra inula (Schff.) Fr., je po barvi, velikosti in strupenosti podoben pomladanskemu hrčku, je pa izrazito jesenska goba. Spoznamo ga po rjavi glavi, ki je v sredi sedlasto vdrta, glava pomladanskega hrčka pa je nepravilno kepasta in bolj drobno nakodrana. Orjaški hrček je precej večji, glavo ima svetlo rjave barve, sicer pa je podoben in enako strupen kot pomladanski hrček.