Nazaj
Muskarinski sindrom
Muskarinski sindrom
Muskarinski sindrom
Muskarinski sindrom
 
 
RDEČKASTA RAZCEPLJENKA

Inocybe patouillardi Bres.

 

Čas rasti:

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII

Rastišče: v gozdovih in v parkih pod listavci; raste v skupinah.

Klobuk: 3-8cm v premeru sprva stožčast s podvitim robom, nato razprt, z grbico v sredini, pozneje se rob dvigne in neenakomerno razpoka v smeri žarkasto razporejenih vlaken, pri mladi gobi bel, nato svetlo okrast in vedno bolj opekasto rdeč, površina suha in vlaknata; odtrgana goba postane rdečkasta najprej na mestih, kjer se je dotaknemo, potem pa cela.

Trosovnica: lističi gosti in široki, različno dolgi, ob betu izrezani, sprva svetli, rožnato rumeni, pozneje rjavo sivi z belim prostim robom in rdečkasto lisasti. Trosni prah rjav.

Bet: 4-7 x 1-l,5cm, čvrst, valjast, v spodnjem delu nekoliko zadebljen, spodaj zaobljen, podolžno vlaknat, sprva bel, pozneje rožnat in rdeče lisast, poln, v gornjem delu posut z drobnim poprhom; nežna koprena, ki pri mladi gobi prekriva lističe, hitro in brez sledov izgine.

Meso: trdo, vlaknato, belo, na prerezu in na mestih, kjer se ga dotaknemo, pordeči, mlade gobe imajo vonj po sadju, stare po tobaku, brez izrazitega okusa.

Uporabnost: ni užitna, strupena, vsebuje velike količine muskarina, povzroča smrtno nevarne zastrupitve.

Možnost zamenjave: pri nabiranju majniških kolobarnic, Calocybe gambosa (Fr.) Donk, se lahko pomešajo med užitne gobe mlade rdečkaste razcepljenke z belimi klobuki. Majniška kolobarnica diši po moki in nima stožčastega, niti žarkasto vlaknatega klobuka, meso pa na zraku ne pordeči kot pri rdečkasti razcepljenki.