Rastišče: med travo v skupinah; pogosta na travnikih, pašnikih, ob robu mešanih gozdov.

Klobuk: 2-5cm v premeru, sprva le rahlo izbočen, s podvitimi robovi, nato sploščen in vleknjen, v sredini ostane vdrt, robovi pa se počasi dvignejo in nakodrajo. Površina sprva gladka, bela, pozneje svetlo rumenkasta in v kolobarjih razpokana.

Trosovnica: lističi beli, gosti, ozki, pritrjeni k betu, pozneje po betu poraščeni. Trosni prah bel.

Bet: 2-4 x 0,2-0,6cm, valjast, tanek, razmeroma visok, vlaknat, trd, malce ukrivljen, bel.

Meso: belo, v klobuku mehko, v betu vlaknato, močan vonj po moki, milega okusa.

Uporabnost: ni užitna, vsebuje večje količine muskarina in povzroča zastrupitve muskarinskega tipa.

Možnost zamenjave: podobne so ji 1) užitna mokarica, Clitopilus prunulus (Scop. ex Fr.) Kummer, užitna bela goba z rožnatimi lističi velika kot lisičke in diši po moki, 2) dišeča sehlica, Marasmius oreades (Balt. ex Fr.) Fr., užitna goba, ki raste v skupinah med travo od pomladi do jeseni z grbico sredi rjavkastega klobuka in širokimi redkimi lističi, ki so ob betu prosti sprva belkasti, pozneje pa rjavkasti, 3) druge vrste strupenih livk, ki jih je med seboj težko razlikovati, kot sta npr. kolobarčasta livka, Clitocybe rivuldsa (Pers. ex Fr.) Kummer, s svetlo rožnatim in v kolobarjih belo poprhnjenim klobukom in rožnatim mesom, in 4) beleževa livka, Clitocybe cerussata (Fr.) Kummer, ki diši po moki in ima bel vdrt klobuk na robu nakodran, lističe sprva bele, pozneje rožnate in tudi trosni prah rožnat.