MOJA ZGODBA

Sem Alenka Bračič, rojena 13.07.1975 v Slovenj Gradcu, drugače pa popolna Štajerka. Svoje otroške dni vse do trenutka, ko je bilo treba iti v šolo sem preživela na Paškem Kozjaku, kjer je naša družina imela le nekaj metrov stran od domačije stare mame Angele eno majhno, a zelo luškano hišico, na katero me veže ogromno spominov iz otroštva. Za otroško brezskrbnost sta v veliki meri poskrbela moja starša, poskrbela pa sta tudi za to, da mi ni bilo dolgčas in sta kaj kmalu naročila še enega dojenčka, mojo sestro Ivico. Postali smo štiri članska družina, v kateri ni manjkalo zanimivih dogodivščin in pripetljajev. 

Moja sestra

Ko mi je bilo sedem let, je bilo treba nabasati šolsko torbo in se podati v hram učenosti – v šolo. Zelo dobro se spominjam svojega prvega šolskega dne, saj je bil to zame zelo velik korak. Treba je bilo spoznati povsem nove ljudi, kajti vsi okoli mene so bili naenkrat drugačni in vsi obrazi nepoznani. Ravno v tem času sta starša začela graditi novo hišo v Vitanju  in sta se tako odločila, da me v prvi razred vpišeta kar v moj bodoči kraj domovanja, kjer ni bilo mojih starih prijateljev in se je bilo treba že kar na zacetku naučiti navezat si prijateljske stike. Kar kmalu, mislim, da že naslednje leto smo se preselili v novo hišo v Vitanje in tudi taki trenutki ostanejo otroku, kot sem bila jaz, nepozabni!

Potem se je moje mlado življenje odvijalo zelo hitro. Z veseljem sem hodila v našo osnovno šolo v Vitanju, se poskušala naučiti čimveč stvari in nasititi svojo radovedno domišljijo z vsem, ki mi je ponujalo kanček tistega, kar bi lahko bil odgovor na moja preštevilna vprašanja. V tistem osnovnošolskem obdobju sem prebrala morje knjig, lahko bi rekla, da sem ravno takrat pokukala v vsak svet, ki mi ga je knjiga lahko ponudila, potem pa pogosto sanjarila in v različnih svetovih opazovala sebe in tiste, ki sem jih želela videti. Največji ideal zame je bila moja domišljija, ki je bila edina tista, ki je krojila usodo mojih junakov tako, kot sem si v tistem trenutku želela. 

Hotela sem več, hotela sem poizkusiti življenje, ki se mi ponuja! Že zelo zgodaj mi je postalo jasno, da z lastnim učenjem in znanjem se lahko daleč pride. Tako sem se po končani osemletki vpisala na Gimnazijo Celje Center in že takrat sem razmišljala o študiju matematike. Nekje v meni sem čutila tudi vzvode, ki so me malce vlekli v svet ekonomije, predvsem bančništvo in finance so se mi zdele zanimive.
Toda, ko se je bilo treba odločiti, je pretehtal študij matematike. Tako sem trenutno študentka na FMF  in obiskujem pedagoško smer, kajti postati želim profesorica matematike.