Pravokotni trikotniki VAB, VA₁B₁, VA₂B₂, VA₃B₃ in VA₄B₄, ki pri tem nastanejo, so podobni; imajo namreč enake kote. Zato so razmerja dveh enakoležnih stranic pri vseh trikotnikih enaka. Ta razmerja se lahko spremenijo le, če spremenimo kot - torej so odvisna le od kota. V matematiki pa takim odvisnim količinam rečemo funkcije. Ker so razmerja stranic v pravokotnem trikotniku odvisna le od kota, jih imenujemo kotne funkcije.

Vseh razmerij po dveh stranic v pravokotnem trikotniku je šest, vendar večinoma uporabljamo samo štiri, to so: sinus, kosinus, tangens in kotangens kota.

DEFINICIJA:

Sinus kota α je enak razmerju med kotu α nasprotno kateto in hipotenuzo.
Kosinus kota α je enak razmerju med kotu α priležno kateto in hipotenuzo.
Tangens kota α je enak razmerju med kotu α nasprotno kateto in priležno kateto.
Kotangens kota α je enak razmerju med kotu α priležno in nasprotno kateto.

Če v definiciji funkcije tangens v pravokotnem trikotniku ABC ulomek a/b razširimo s številom 1/c, dobimo prvo povezavo:

Na enak način dobimo drugo povezavo:

Naslednja povezava je:

Zadnjo povezavo dobimo, če enačbo za Pitagorov izrek (glej poglavje o izrekih, kjer lahko najdeš Pitagorov izrek) delimo s c²:

Do vrednosti kotnih funkcij lahko na enostaven način pridemo le za kote 0°, 30°, 45°, 60° in 90°, pri drugih primerih pa si najlažje pomagamo z žepnim računalom.

Natančne vrednosti kotnih funkcij kotov 30° in 60° dobimo iz polovice enakostraničnega trikotnika s stranico dolžine 1, za kot 45° pa iz polovice kvadrata s stranico dolžine 1. (Da je višina enakostraničnega trikotnika s stranico dolžine 1 enaka √3/2 je dokazano v poglavju o ploščinah in obsegih trikotnika. Da je dolžina diagonale kvadrata s stranico dolžine 1 enaka √2 pa sledi iz Pitagorovega izreka, ki ga najdemo v poglavju o izrekih.)

Natančne vrednosti za naštete kote zapišemo v tabelo, zelo koristno pa je, da se jih naučimo na pamet.