ZGODOVINA

Lahko bi rekli, da se je začelo tako kot v pravljici: »Nekoč v davnih časih« je tukaj bilo Panonsko morje, ki je pustilo svoj pečat v Votli peči nad vinogradi v Žički gorci, kjer se na kamnih lepo vidijo odtisi školjk.

Da je Bog obdaril te kraje in da je tukaj zelo kmalu našel svoje prebivališče človek, priča kamnita motika, prav tako najdena v Žički gorci. Kamnita motika, vzidana nad vhodom Repičeve kleti priča o tesni povezanosti človeka z zemljo.

V šestem stoletju so to pokrajino naselili Slovenci. Morda na ostankih kakšne antične naselbine ali morda le zaradi plodne zemlje se je sčasoma oblikovalo ime vasi iz slovenskega imena Žitko, Žito, Žiče; potok Žitnica, Žičnica. Prvi pisni viri segajo v leto 1182 in so povezani z ustanovljenim kartuzijanskim samostanom, ki se ga je kasneje oprijelo ime prav po naši vasi. Dolga leta oz. stoletja je vasica napredovala in živela v povezavi s samostanom, ki je v te kraje prinesel znanje iz cele Evrope. Prebivalci so opravljali kartuzijanom razna dela, hiše pa so dobile temu primerna imena: Ribiči, Furmani, Šlosarji, Tišlarji, Lončarji, Kmeti,... V vasi pa so kartuzijani imeli svojo pristavo s kletjo. Ob ukinitvi samostana z Jožefinskimi reformami, leta 1782, je kraj pričel izgubljati na svoji veljavi.
Z industrijsko revolucijo je življenje na podeželju postalo zapostavljeno in prepuščeno samemu sebi. Kljub vsemu, pa vas ni povsem zamrla saj so tukajšnji ljudje s svojo zagnanostjo in velikimi delovnimi napori nenehno izboljševali svoje pogoje življenja in dela.
Vztrajnost in delavnost prebivalcev se je obrestovala saj je vas doživela ponoven razcvet in uveljavitev v samostojni Sloveniji.

prva stran, na vrh, nazaj, naprej