Rastišče: v hrastovih in kostanjevih gozdovih na zakisanih peščenih in silikatnih tleh, pri nas precej pogosta.

Klobuk: 4-7cm, sprva poloblast, kasneje s potlačenim osredjem in dvignjenim robom, ki je v mladosti podvit, pravilne okrogle oblike gladke površine, ki ni nikoli kosmata, v vlažnem le nekoliko sluzast, v suhem vremenu se sljudnato svetlika; mesnato rumenkast ali svetlo oranžno rumen, pri odraslih primerkih s temnejšimi oranžnimi kolobarji.

Trosovnica: lističi sprva svetlo rumenkasti, nato svetlo oranžno rumenkasti, gosti, ozki, poraščeni po betu, često viličasti. Trosni prah svetlo okrast. Trosi elipsasti, 7-8,5 x 6-6,5 mcm, z drobnim grebenastim okrasom.

Bet: 3-8 x 0,7-l,5cm, valjast, gladek, sprva bel, kasneje svetlo rumenkast z mesnato rdečkastimi toni, v dnišču pogosto z rjasto rjavimi pegami, poln, v starosti se zvotli.

Meso: belo, kompaktno in krhko,mleček ga v nekaj trenutkih, ko ga prelomimo, obarva intenzivno žvepleno rumeno (!). Mleček je obilen, bel, sprva mil, nato grenek in končno zelo pekoč, v nekaj sekundah postane na zraku na konici nohta intenzivno žvepleno rumen (!).

Uporabnost: neužitna, pekoča, rahlo strupena.

Možnost zamenjave: nekoliko ji je podobna hrastova mlečnica, Lactarius quietus Fr., ki raste na podobnih rastiščih pod hrastom, vendar ji mleček ne rumeni, in je prav tako neužitna. Podobne so ji tudi nekatere druge neužitne mlečnice, vendar nobena nima tako hitro rumenečega mlečka, po čemer jo zanesljivo ločimo od ostalih vrst.