Rastišče: v skupinah ali risih, toda nikoli v šopih, na svežih tleh v listnatih gozdovih; ni zelo pogosta.

Klobuk: 4-10cm, sprva vzbočen in pogosto topo grbičast, nato kmalu udrt, pogosto veqgast, tanek; higrofan; vlažen vodeno siv, sivo rjav do usnjato rjav, v suhem svilnato ali belo siv z drobnimi vraslimi vlakni.

Trosovnica: lističi zmerno gosti, široki, zelo različno pritrjeni k betu, lahko so izrezani, ravno pritrjeni ali pogosto nekoliko porasli po betu, sprva beli, nato rožnati do mesno rdečkasti; trosni prah rožnat; trosi 7,5-10 x 6,5-8mcm, oglati, s 5-6 ogli.

Bet: 5-10 x 0,5-1,Ocm, dokaj visok, enakomerno debel ali navzdol nekoliko debelejši; bel ali svetlo svilnato sivkast, vzdolžno vlaknat, votel, krhek.

Meso: tanko, belo, napito je vodeno sivkasto; brez vonja (!) in okusa, ali zelo redko malo po moki, če ga zdrobimo med prsti.

Uporabnost: strupena, toda manj kot velika rdečelistka; povzroča prebavne motnje.

Možnost zamenjave: zelo ji je podobna smrdeča rdečelistka, Entoloma nidorosum (Fr.) Quel., le da je navadno nekoliko manjša in smrdi po solitrni kislini ali razkužilu (!). Raste pod grmovjem na bolj vlažnih tleh. Je neužitna.