Rastišče: med travo, pogosto pod slivami.

Klobuk: 3-7cm, sprva široko stožčast, nato vzbočen in grbičast, nekoliko higrofan, vlažen, nekoliko vodeno sivkast, suh snežno bel (!) ali le na temenu smetanove barve.

Trosovnica: lističi srednje gosti, pomešani s številnimi krajšimi lističi, sprva beli, nato rožnati. Trosni prah rožnat, trosi oglati, malo daljši kot so široki, 8-10 x 6,7-7,5 mcm.

Bet: 4-7 x 0,5-1,1 cm, valjast ali spodaj nekoliko kijasto odebeljen, bel, umazano belo vzdolžno vlaknat, poln, trd.

Meso: v sredini klobuka precej debelo, proti robu zelo tanko, v betu čvrsto, belo; vonj močan po moki, prav tako okus.

Uporabnost: nekoliko strupena, povzroča lažje prebavne motnje.

Možnost zamenjave: snežnato rdečelistko utegnemo zamenjati z užitno trnuljino rdečelistko, Entoloma sepium (Noullet-Dassier) Richon et Roze, ki ju večkrat najdemo hkrati na istih rastiščih, obe dišita po moki. Trnuljina rdečelistka je ponavadi malo večja, njen klobuk je svetlo rjavo sivkast, ko je moker, in umazano bel, ko je suh. Bet je pri zrelih gobah rdečkasto vzdolžno vlaknat, enake barve so tudi rovi črvov v mesu. Vrsta Entoloma prunuloides (Fr.) Quel. tudi diši po moki, klobuk ima slonokoščeno bele barve, vendar raste šele pozno poleti in jeseni.