Poleg prvih slovenskih u~benikov, obeh geometrij in aritmetike, je iz{la v tem letu tudi ~etrta izdaja Matkove zbirke Resultate zur Aufgabensammlung in Mo~nik’s Lehrbuch der Arithmetik und Algebra für die oberen Klassen der Mittelschulen, za vi{je razrede srednjih {ol. Pri teh izdajah ni {lo za ponatise, ampak je vsaka samostojno delo k ustrezni Mo~nikovi zbirki.
Bla` Matek je za~el pisati matemati~ne u~benike v slovenskem jeziku najprej za ni`je razrede gimnazij. Za Aritmetiko je sploh vpra{anje, ali je ugledala lu~ sveta v letu, ki ga ima navedenega na naslovnici, dovoljenje za izdajo je namre~ pri{lo {ele v januarju naslednjega leta.

V vseh u~benikih tistega ~asa je ogromno teksta, podobno je tudi v prvih Matkovih u~benikih. Gotovo se ni`je{olec sam ni mogel prebiti skozi veliko mno`ino besed, nujno je potreboval pomo~ u~itelja. Matkove u~benike so mogli za~eti uporabljati le v takih {olah, ki so `e imele oddelke s sloven{~ino kot u~nim predmetom in sloven{~ino kot u~nim jezikom. ^e malo pogledamo v zgodovino {olstva tistega ~asa, ugotovimo, da je bilo to na slovenskem ozemlju zelo pestro, razli~no od de`ele do de`ele.
Bla` Matek je koval nove slovenske izraze za matemati~ne pojme, za zgled so mu lahko bili le redki prevodi Mo~nikovih u~benikov. Imel pa je sre~o, da je bil njegov stanovski kolega slavist Fr. A. Jerov{ek, s katerim sta sodelovala pri iskanju novih izrazov in pri tem imela ve~ ali manj sre~e. Mnogo latinskih izrazov, ki jih je tudi nem{~ina privzela le tako, da je dodala svoje kon~nice, sta `elela posloveniti, pa se, kot ka`e dana{nji ~as, mnogi niso obdr`ali. U~beniki so sicer napisani v lepem slovenskem jeziku, ki se skoraj ne razlikuje od dana{njega, s kratkimi, razumljivimi stavki, res pa je, da se vsak drugi stavek za~enja z besedico "Ako".
U~beniki iz leta 1896 za ni`je gimnazije so napisani za dana{nje 5. 6. in 7. razrede osemletk, po zahtevnosti njihove vsebine in podaje pa bi sodili v vi{je razrede. Ko se je sistem {olstva 1909 spremenil, so iz teh del nastale z dopolnitvami aritmetika za 4. in 5. gimnazijski razred, prav tako geometrija za 4. in 5. razred, kar bi bilo ustrezno u~benikom za dana{nji 8. razred osnovne {ole in 1. razred dana{nje srednje {ole.
V geometriji je vedno te`avno vpeljati osnovne definicije in zakonitosti, vse izvesti matemati~no neopore~no in hkrati za ni`jo stopnjo dovolj razumljivo, skrb za eno gre namre~ hitro na {kodo ~esa drugega. O~itek torej, da je v teh prvih u~benikih Matek preve~ dolgovezen, lahko spregledamo pri geometrijah, pri aritmetiki pa je resni~no pretiraval. V kasnej{ih u~benikih je snov podana pregledneje, napisani so tudi za srednjo in vi{jo stopnjo gimnazij oziroma srednjih {ol, bilo mu je la`je, ker je {e imel na ~em graditi. Za ni`je gimnazije razen teh prvih geometrij iz leta 1896 ni ve~ pisal, aritmetiko za ni`je razrede pa je {e enkrat predelal v novi verziji in je iz{la leta 1910. Tudi edini ponatis prve geometrije 1907 ima samo slovni~ne popravke , ne pa vsebinskih.
Naloge, ki jih navaja pri posameznih poglavjih kot vzor~ne primerke, tudi lepo razre{i, vendar je pri na~rtovalnih nalogah iz geometrije opaziti, da re{itev le opi{e oz. navede samo vrstni red posameznih korakov. [ele v u~benikih za srednjo in vi{jo stopnjo na~rtovalne naloge re{uje po vseh predpisih, s pomo`no sliko, analizo in ugotovitvijo, zakaj je re{itev ena sama ali jih je ve~.
Na koncu u~benikov so naloge lepo razvr{`ene po poglavjih, re{itev pa ni niti v enem. Morda se je pri tem skliceval na svoje Resultate oziroma Mo~nikove zbirke nalog, ki so v tistem ~asu {e kar pogosto izhajale. Nasploh pa je bila tedaj kar pestra ponudba u~benikov tako za srednje{olce kot {tudente, v nem{~ini seveda. Naj omenim zbirke: Bibliothek Schülerversetzung, Goldene Schülerbibliothek, Sammlung Göschen, potem Maturitätsfragen aus der Mathematik avtorja Franza Wallentina kot tudi u~benike Lehrbuch der Geometrie ... za vi{je razrede srednjih {ol avtorjev Gajdeczka - Källerja, Planimetrie avtorja Adama in {e u~benike na{ih dveh avtorjev Franca Ho~evarja ter Richarda Supantschitscha.
Oblikovno so Matkovi u~beniki lepi, kljub zgo{~enemu tekstu, ob straneh imajo {e omenjene navedbe novih izrazov v sloven{~ini in nem{~ini. Nekateri so v zelo slabem stanju in se vidi, da so {li skozi mnogo rok, malo pa te stisne, ko nato zagleda{ {e kak pripis s svin~nikom : do tukaj do 13. VI. 1904 ali Omahen 2, Poga~nik 4 , Papler 5, Blaznik ... in spet drugi gospodje dobe ukor po celotnem u~iteljskem zboru radi izgredov na izletu ...

Po fotokopijah kazal in nekaterih zna~ilnih straneh omenjenih u~benikov, ki so dodani temu katalogu, je lahko videti, za katero snov gre.