Leta 1896 je c. kr. gimnazijski profesor v Mariboru (cesarsko kraljevi gim. prof.),
to je vse do 1910, kjer je ponekod malenkostna sprememba: profesor na c. kr. gimnaziji
v Mariboru ali pa je v celoti naziv izpu{~en, leta 1920 je samo {e profesor.
Od leta 1910 dalje in pri ponatisih: Pri Aritmetiki in algebri za 6., 7. in 8. r.: Izpopolnil Jakob Zupan~i~, profesor na c. kr. realki v Gorici.
Pri Aritmetiki za vi{je razrede realk in pri Geometriji za vi{je razrede realk: Za realke priredil in izpopolnil Jakob Zupan~i~, profesor na ...
Pri Geometriji za 6. 7. in 8. r. sred. {.: Izpopolnil ravnatelj Jakob Zupan~i~. Drugi natis pregledal prof. Fr. Jeran.
Pri Bl. Matkovi (originalno: Matekovi) Aritmetiki za ni`jo stopnjo: Po novih u~nih na~rtih priredil Anton Peterlin, gimnazijski profesor v Ljubljani.
Pri Geometriji za 4. in 5. gimnazijski razred: Izpopolnil Josip Mazi, c. kr. real~ni profesor v Ljubljani in
2. poprav. in raz{ir. izd.: priredil Fran Jera, real~ni profesor v Ljubljani.
Die obersten Klassen der Mittelschulen der Gymnasien und Realschulen
Ni`je gimnazije
Srednji in vi{ji gimnazijski razredi
^etrti in peti gimnazijski razred
[esti, sedmi in osmi gimnazijski razred
Ni`ja stopnja srednjih {ol
Vi{ji razredi realk
Prve knjige Resultate v nem{~ini, natiskane v gotici, o~itno niso potrebovale posebnega dovoljenja.
Pri slovenskih pa zasledimo naslednje pripise, ki so v~asih celo prilepljeni, morda so to naredili zadnji hip, ko je {la knjiga iz tiskarne v prodajo.
Za obe Geometriji 1896 pi{e:
Kot u~na knjiga pripu{~ena po vis. ukazu c. kr. ministerstva za bogo~astje in
pouk z dne 25. februarja 1896, {tev. 3898 oz. 18. oktobra 1896, {tev. 25273.
Aritmetika, ki ima na naslovni strani natisnjeno letnico 1896, je dobila dovoljenje {ele 16. januarja z1897 s {tev. 1062.
Druga popravljena izdaja Geometrije leta 1907 ima zapisano:
Kot u~na knjiga za gimnazije, kjer se pou~uje matematika v sloven{~ini, pripu{~ena
z razpisom c. kr. ministrstva za bogo~astje in uk z dne 6. junija 1907, {tev. 20.312.
Obe knjigi iz leta 1909 in prva Geometrija iz leta 1910 nimajo pripisa za dovoljenje. Imajo jih edino v NUK-u, morda so jih dobili kot obvezni izvod in sploh niso {le v prodajo in uporabo.
V letu 1910 zasledimo naslednje variacije:
Kot u~na knjiga splo{no pripu{~ena po visokem ukazu c. kr. ministerstva za
bogo~astje in pouk z odlokom ...
Kot u~no knjigo potrdilo vis. c. kr. min. ...
Kot u~na knjiga odobrena z odlokom c. kr. min. za bogo~astje in nauk z dne ...
Kot u~na knjiga pripu{~ena z razpisom c. kr. min. ...
Od leta 1919–1921 pa:
Odobreno z razpisom poverjeni{tva za uk in bogo~astje z dne 10. okt.
1919, {t. 4860.
Odobreno z razpisom poverjeni{tva za uk in bogo~astje dne 21. sve~ana
1921, {t. 993.
Odobrila
pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vero,
z odlokom 29. oktobra 1921, {t. 5824.
Prva geometrija iz leta 1896 je stala v "mehko vezani knjigi" 80 kr, v trdo vezani 1 gld. Nato se oznaka cene spremeni. Druga geometrija iz istega leta ima ceno mehko vezane knjige 1 K 80 h, trdo vezane 2K 20 h. Aritmetika je to leto imela enako ceno kot druga geometrija. Potem se cene dolgo ne spreminjajo, gibljejo se med 1 K 60 h do 2.20 K za mehko vezavo, trdo vezanih nekaj ~asa sploh ni. Leta 1910 cene posko~ijo od 2.40 K do 4.50 K, v platno vezane od K 5.30 do K. 6.80. [e bolj pa se zvi{ajo po vojni: leta 1919 stane bro{irana 5 K 60 k, vezana pa 10 K. Tretji natis v letu 1921 ima ceno navedeno celo v dveh denarnih enotah D12.- = K48. - (dinarji!), zadnja geometrija v tem letu pa ima `e ceno 56 K.
Resultati so iz{li {e na Dunaju: Wien, Druck und Verlag von Karl Gerold’s Sohn.
Vse druge knjige v sloven{~ini so bile tiskane v Ljubljani:
V Ljubljani. Natisnila in zalo`ila Ig. pl. Kleinmayr & Fer. Bamberg, od 1896-
1907 in trije ponatisi iz let 1910, 1919 in 1921, z znakom
Z letom 1909 se pojavi:
Zalo`ila "Katoli{ka Bukvarna" v Ljubljani. Natisnila "Katoli{ka Tiskarna"
in skoraj vse od leta 1910 z znakom
Isti znak imata dva natisa iz let 1920 in 1921, vendar z drugim nazivom:
Zalo`ila "Jugoslovanska knjigarna" v Ljubljani. Natisnila "Jugoslovanska
tiskarna".