"[ele v {olskem letu 1882/83 je Dunaj dovolil sloven{~ino kot u~ni jezik na ni`ji gimnaziji, za~en{i v prvem razredu, in to le v Kranju, v Novem mestu ter na slovenskih oddelkih ljubljanske gimnazije. Takrat je I. Celestina v slovenski jezik prevedel Mo~nikove aritmetike in geometrije za ni`je gimnazije. Iz Bor{tnerjeve ocene teh u~benikov v celov{kem "Kresu" lahko sklepamo, da so se ocenjevalec in drugi pri nas bolj ogrevali za dobre prevode, "kakor da bi sami sestavljali in se hoteli pona{ati s kako samostojno, toda problemati~no sestavo u~nih knjig". Druga~no mnenje je prevladalo kasneje. Ko sta Celestinova prevoda za~ela pohajati, je Bla` Matek v letih 1896 in 1898 namesto obolelega Celestine obe u~ni knjigi na novo sestavil. Isto~asno je pripravljal matemati~ne u~ne knjige za vi{je razrede srednjih {ol, {e preden je bilo zagotovljeno, da bo vlada resno za~ela poslovenjati gimnazije na Slovenskem. Ko pa je po letu 1910 sloven{~ina postopoma postajala u~ni jezik na nekaterih srednjih {olah, so bile njegove knjige `e sestavljene. Pri nas takrat ni nih~e ve~ mislil na prevode Mo~nikovih gimnazijskih u~nih knjig, pa~ pa se njihov vpliv mo~no ~uti v Matkovih in v poznej{ih u~benikih."

(Iz Pov{i~eve Bibliografije Franca Mo~nika, str. 12)

"Mno`ina Matkovih del in njih vsebina pri~a, da je bil Matek izredno marljiv pisatelj, ki je vso svojo mo{ko dobo posvetil temu delu. Prvo njegovo delo "Resultate" ka`e Matkovo veliko ljubezen do predmeta in do u~e~e se mladine, navajati u~enca k to~nemu razre{evanju matemati~nih nalog in olaj{evati mu delo. To vodnico je videti povsod v njegovih najnovej{ih delih, kjer so za vsako posamezno skupino s posebno skrbjo izdelane razre{itve vzornih primerov. Matemati~na pravila narekuje in utemeljuje to~no in kratko; poznati je, da namenoma prepu{~a v tem delu matemati~nega pouka popolno prostost u~itelju. V tem se mo~no razlikuje od novej{ih strokovnih pisateljev, ki pi{ejo tako, kakor naj po njih vzoru u~itelj razlaga. Ravno zaradi tega ima ogrodje Matkovih knjig trajno vrednost. Rabili jih bomo lahko dolgo vrsto let.
Pri ocenjevanju Matkovih knjig za vi{je razrede moramo upo{tevati, kdaj je Matek pisal. Pa~ smo Slovenci `e davno zahtevali popolne slovenske srednje {ole, potrebne u~ne knjige pa smo za~eli pisati {ele, ko smo dobili zagotovilo, da je vlada pripravljena vsaj deloma ugoditi na{im zahtevam. Matek ni ~akal tega zagotovila. Imel je svoje ogromno delo pripravljeno, in le tako je mogo~e, da smo mogli `e letos v 5. gimn. razredu pou~evati matematiko v slovenskem jeziku. S tem svojim delom se je Matek izkazal tako po`rtvovalnega Slovenca, da ga naj tudi {ir{a slovenska javnost ~asti s hvale`nim spominom."

"Matek je imel svoje knjige za vi{je razrede prikrojene seveda po starem u~nem na~rtu. Novi u~ni na~rt z dne 20. marca 1909 pa je v matematiki na gimnazijah prinesel nekaj bistvenih izprememb glede razdelitve snovi po razredih in tedenskih urah.

Tako imamo sedaj tri stopnje pouka: ni`jo stopnjo (I., II. in III. razred), srednjo stopnjo (IV. in V. razred) in vi{jo stopnjo ( VI, VII. in VIII. razred). Isti u~ni na~rt zahteva na novo: raz{irjenje snovi na pojmovanje funkcije, osnovno diferenciranje in integriranje, v aritmetiki {e verjetnostni ra~un, v geometriji pa {e osnovne pojme po{evne in pravokotne projekcije.

Matek vsled bolezni ni mogel ve~ sam preurediti svojih knjig. Snovi, zbrane v eni knjigi za vi{je razrede (V.-VIII. razred), ni bilo te`ko lo~iti v dve knjigi. Izpolnjenje knjig sta prevzela profesorja Jakob Zupan~i~ (na c. kr. realki v Gorici) in Josip Mazi (na c. kr. realki v Ljubljani. Zupan~i~evo delo je predvsem: verjetnostni in zavarovalni ra~un (po najve~ v izdaji aritmetike za realke), sferi~na trigonometrija (v izdaji za realke) in zgodovinski dodatki v aritmetikah in geometrijah. Mazijevo delo pa so: Osnovni pojmi po{evne in pravokotne projekcije v geometriji za IV. in V. razred. Oba pisatelja sta se umela Matku tako prilagoditi, da enotnost knjige pri tem naglem sodelovanju ni trpela. Manj enotno je razpreden pojem funkcije, kar je samo ob sebi umevno, ker se je moral ta odstavek v knjigo sprejeti, ni pa bilo mogo~e ve~ snovi povsod temu pojmovanju prilagoditi."

(Objavljeno v Ljubljanskem Zvonu, 1910 v Knji`evnih poro~ilih na str. 443-444. ^lanek je nastal ob smrti Bla`a Matka, napisal ga je profesor Jo`ef Reisner, tudi pisec u~benika Fizike za vi{je razrede srednjih {ol, 1913)

(In {e v isti {tevilki Ljubljanskega Zvona na str. 444 isti avtor ob oceni Mazijeve knjige: Geometrijski nazorni pouk, za 1. r. sred. {., 1909)

^e upo{tevamo, da so bile Mo~nikove knjige desetletja sploh edine v Avstriji, da so na veliko zavodih dolgo vrsto let rabili Ho~evarjevo geometrijo in da pi{e Nemcem sedaj najmodernej[e matemati~ne u~ne knjige Ljubljan~an Suppantschitsch in da imamo sedaj izvirne {olske knjige Matkove in Mazijeve, smemo pa~ ponosni biti na slovenske pisatelje-matematike ."