O BISTVIH
Hermanovi teksti in prevodi kažejo, da se je posebno zanimal za
arabska in splošneje vzhodnjaška znanstvena dela. Preko Arabcev
je spoznal in prevedel tudi nekatera starogrška dela, ki jih dotedaj
ni poznal. Iz astroloških in astronomskih tekstov je vidno tudi njegovo
izobraževanje v Chartresu, ki pa v teh tekstih ni prevladalo.
Lahko rečemo, da je Herman okrog pet let (1138-1143), od prvega prevedenega
astrološkega dela Sahl ibn Bishra pa do prevoda Ptolomejeve Planisfere,
dograjeval znanje iz Chartresa z vzhodnjaškimi in starogrškimi deli.
Na tej podlagi je nastalo tudi njegovo izvirno delo O bistvih
, ki ga je dokončal v Beziersu leta 1143.
To delo predstavlja Hermana kot pripadnika zadnjega naraščaja znanstvenikov, ki jih navdihuje zahodnoevropska tradicija, hkrati pa je prvi zahodnoevropski avtor, ki svoj naravnofilozofski in naravnoznanstveni pogled gradi na arabski tradiciji. S njim je plodonosno spojil obe tradiciji in odprl pot novim znanstvenim konceptom.
Herman je razpravo pisal na dokaj nerazumljiv način, ker se je posluževal raznih virov, zato je to delo čudna mešanica platonizma Chartresa, aristotelovske fizike in neoplatonizma Hermesa Trismegista. Spajanje aristotelizma s platonizmom je Hermanu dobro uspelo.
Herman v tem delu obravnava astrološke , astronomske , filozofske probleme in tolmači naravne procese.
Po Hermanu je bistev več, a jih lahko razdelimo na pet rodov, na vzrok (causa),
gibanje (motus), mesto (lokus) in bivanje (habitudo) .
Herman je izraz esencija prvi uvedel v zahodnoevropsko literaturo in ga uporabljal
za nespremenljivi del vesolja, oziroma kot prve vzroke celotnega vesolja.
Herman misli, da Bog kot primarni vzrok iz nič ustvarja načela (principia) ,
ki so tvorni vzrok , materija in oblika .
Stvarna načela so elementarna semena, oblika pa izvira od boga.
Elementarna semena so prva stopnja kompozicije sveta in jih razdelimo na moška in ženska.
Ta semena se spajajo in nastajajo elementi zemlja, voda, zrak in ogenj, ki izpolnjujejo celotno
vesolje, ne le zemeljsko področje kot je mislil Aristotel.
