Herman s Koroškega-znanstveno delo

DELO NA PODROČJU MATEMATIKE

Herman se sicer z matematiko ni ukvarjal toliko kot z astronomojo in astrologijo, a tudi matematični problemi niso ostali zunaj območja njegovega delovanja.

Edino njegovo izvorno delo naj bi bilo Liber de invenienda radice (Knjiga o iskanju korenov ),vendar ni poznan niti eden primerek tega dela.
V Chartresu se je tedaj veliko razpravljalo o korenih-to je bil takrat zelo aktualen problem v matematiki. V skladu s spoznanji svojega časa je lahko Herman vrednosti korenov določeval samo aproksimativno.
Vemo tudi, da je v delu O bistvih za število Pi uporabljal približek 22/7, kakor je bilo običajno v njegovem času. Hermanov napredek glede te problematike bi lahko bil le v določanju približnih vrednosti drugih in tretjih korenov nekaterih števil, za katere te vrednosti še niso bile poznane.
O kakšni splošni metodi določanja vrednosti korenom seveda še ni govora.

Hermanovo matematično znanje, stališča in metodologijo lahko spoznamo iz razprave O bistvih . V njej uporablja matematično znanje pri reševanju astronomskih problemov-posebej v zvezi z mrki Sonca in Meseca.

Tam se večkrat sklicuje na Evklida, posebej na njegove Elemente , ki jih je poznal sicer verjetno iz druge roke-Adelardov prevod in ga kasneje tudi sam prevedel.
Do takih zaključkov lahko pridemo zato, ker je imel Herman v svoji razpravi veliko spodrsljajev in celo napačnih matematičnih zaključkov, ki so ponekod tako veliki, da lahko posumimo v dobro poznavanje Evklidovih Elementov.

Zelo pomembna so tudi njegova razmišljanja o pojmih časa in mesta . Herman naprimer trdi, da se večnost, ki ji izvzamemo nek čas niti malo ne spremeni. Jasno je, da s tem misli, da se neskončna količina z odvzemanjem končne ne spremeni. Mesto je po njegovem del neprekinjene količine in v skladu s tem je prostor neprekinjena količina. Herman razlikuje neprekinjene in diskretne količine. Prve, geometrijske, so povezane z mestom in prostorom, diskretne količine pa so števila. S tem je povezano tudi razlikovanje velikosti in mnogosti. V predgovoru Ptolomejeve Planisfere pravi, da so število merjenje in razmerje primarni in končni vzrok vsake matematične discipline.

Herman je verjetno razmišljal, da matematika proučuje nespremenljivo v spremenljivem svetu in da je povezana z zakonitostjo narave.