Introductorium in astronomiam (Uvod v astronomijo).
V zgodnjem srednjem veku je bila astrologija zelo poznana in se je, čeprav je bilo tudi nekaj ostrih nasprotnikov, z njo ukvarjalo tudi nekaj znanih avtorjev.
Zanimanje zanjo je naraslo, ko je zahodna Evropa spoznala vzhodnjaška astrološka dela. Tako se je v prvi polovici 12.stoletja v zahodni Evropi pojavilo veliko prevodov astroloških del iz arabskega v latinski jezik.
Zato tudi Herman ni mogel ostati ravnodušen glede te problematike. Sigurno je vplivalo nanj tudi potovanje po vzhodu, kjer je lahko spoznal vzhodnjaška astrološka dela. Ko se je vrnil v Španijo, se je odločil prevesti neka arabska astrološka dela.
Predvsem so ga zanimala predvidevanja dogodkov, ki se nanašajo na splošna vprašanja, o vesolju, usodi narodov, ne pa usode posameznikov.
V Španiji je leta 1138 prevedel Sahl ibn Bishrajevo Šesto knjigo astronomije.
V uvodu Herman pravi, da je ob Stvaritelju sveta Sonce glavni upravnik vseh stvari.
Herman najprej prikazuje, kako ono s svojo močjo zapoveduje gornjemu, nebesnemu
svetu in odloča o dogajanjih spodnjega sveta.
Govori o gospodarjih leta-to je za vsako leto en planet.
Planete deli na dobre-Sonce, Venera, Merkur, Mesec in Jupiter in
slaba-Mars in Saturn. Na komete gleda kot na nebesna telesa in jim tudi pripisuje
vpliv na dogodke.
V tem času je verjetno nastalo tudi delo Liber Imbrium (Knjiga o dežju), ki ni niti prevod niti izvirna razprava, v kateri opisuje, da so imeli Indijanci mnoga pravila za napovedovanje dežja .
Herman se je na začetku naslanjal na astrološki koncept Sahl ibn Bishraja, kasneje pa je
spoznal popolnejšo teorijo arabskega znanstvenika Abu Ma'Shara in je prevedel njegovo
sicer že prevedeno "Veliko knjigo, ki predstavlja znanost napovedovanja iz zvezd"
in jo naslovil
Introductorium in astronomiam (Uvod v astronomijo).
Približno v tem času je priredil in napisal še eno astrološko delo De indagatione cordis oz. De occultis (O preiskovanju srca oz. O okultnem). V njej razpravlja o usodah, o naravi planetov in znakov in še nekaterih astroloških problemih.
Tudi glavno delo O bistvih zajema astrološke koncepte. V njem je Herman zgradil lasten naravno filozofski sistem v skladu s spoznanjem povezanosti Aristotelove naravne filozofije in astrologije.
