Kongres Ro/2
Internet v Sloveniji
Cankarjev dom, 26-27. september 1996
Slovensko izobraževalno omrežje
Vladimir Batagelj, Andrej Brodnik, Matija Lokar, Janez Čač
English version:
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/ro/izomre/novice/html/sen96.htm
[Naprej]
Kazalo
[Nazaj]
[Naprej]
Misli
Skupaj zmoremo veliko.
Viribus unitis.
(Z združenimi močmi).
cesar Franc Jožef I.
Zrno na zrno pogača,
Kamen na kamen palača.
ljudska modrost
A link implies things about quality. A link from a quality source will generally
be only to other quality documents. A link to a low-quality document reduces the
effective quality of the source document.
You may find that the better sources have involved considerable human effort, and
so there will be either adversiting to read, a subscription to pay, or a volunteer
to thank. Or did you want quality for nothing?
People have no fundamental right to discover everything instantly.
The Web, like paper, should be a universal medium, in which it is possible
for all kinds of information to exist.
Tim Berners-Lee, Technology Review, July 1996
[Naprej]
[Kazalo]
Motivacija
V okviru projekta Šolski tolar teče tudi program
Računalniško opismenjevanje.
- informatizacija učnih načrtov;
- zagotavljanje dostopa in organizirane uporabe omrežja;
- sistem izobraževanja učiteljev;
- kadrovska podpora IT na šolah;
- zagotavljanje življenskega cikla opreme.
Internet ponuja veliko - cel svet; preveč. Kako najti, kar nas zanima?
Odgovor je znan - organizacija.
[Nazaj]
[Naprej]
[Kazalo]
Slovensko izobraževalno omrežje
V naslednjih letih lahko pričakujemo, da bo večje število šol
vzpostavilo svoje lastne omrežne strežnike, na katerih bodo ponudile
drugim uporabnikom lastna izobraževalna gradiva. Poleg tega so/bodo
vzpostavljeni omrežni strežniki tudi na posameznih fakultetah in
drugih ustanovah povezanih z izobraževanjem (muzeji, galerije, inštituti, ...).
Veliko, za izobraževanje zanimivih, stvari je mogoče najti tudi na strežnikih
širom po svetu.
Zato smo se jeseni 1995 odločili, povežemo izobraževalne strežnike v
Slovensko izobraževalno omrežje,
ki naj zagotovi dostopnost posameznih strežnikov in gradiv na njih.
Podobno je na primer omrežje Schoolnet/Canada.
[Nazaj]
[Naprej]
[Kazalo]
Načela
Pri pripravi omrežja je potrebno upoštevati naslednja
vodila:
- porazdeljenost: odgovornost 'vzdrževalcev' na
posameznih strežnikih za lokalno organiziranost in stanje;
- enovitost: dogovori o enotnih rešitvah posameznih
problemov, kar omogoča pripravo in enostavnejšo uporabo omrežnih
storitev;
- nevsiljivost: omrežje ponuja možnosti in storitve; izkoriščanje
je prepuščeno uporabnikom;
- razumljivost: v omrežnih sestavkih
naj uporabnik vidi vsebinske oznake posameznih sestavin, omrežje
pa poskrbi za fizično povezavo (URL). To olajša spremembe sestavkov;
- odprtost: vsakdo lahko pristopi in prispeva k delu v omrežju.
[Nazaj]
[Naprej]
[Kazalo]
Prednosti
- skrčenje prostora in časa;
- neodvisnost od OS (platforme);
- lokalna uporaba pregledovalnikov in strežnikov in
razširljivost - zmogljivost povečamo z zunanjimi
pregledovalniki (RASMOL) in dodatki (Acrobat, CMX); Java, VRML;
- spodbujanje sodelovanja (na šoli, medšolsko, mednarodno) -
izmenjava izdelkov, gradiv in mnenj; tekmovanja,...;
- aktiviranje šolskih potencialov in
osmišljanje različnih
šolskih dejavnosti;
- javnost in
pravočasnost informacij;
- učenje na daljavo.
[Nazaj]
[Naprej]
[Kazalo]
Zgradba
Slovensko izobraževalno omrežje je naslonjeno na
ARNES
(Akademska in raziskovalna mreža Slovenije).
Zgrajeno je zgrajeno v treh plasteh:
- Vrhnja plast
- sestavlja jo manjše število vhodnih strežnikov, ki poznajo
stanje v omrežju in uporabnika usmerijo na iskani strežnik/gradivo.
Vsi vhodni strežniki so enakovredni. To zagotavlja trpežnost omrežja
in porazdeljenost obremenitev strežnikov.
- Spodnja plast
- sestavljajo jo navadni strežniki, ki so dejanski ponudniki informacije.
Vsaj nekaj časa bodo nekateri ponudniki informacije gostovali na tujih
strežnikih.
- Uporabniška plast
- sestavljajo jo šole z dostopom do omrežja.
[Nazaj]
[Naprej]
[Kazalo]
Vhodni strežniki
- Vhodne strežnike določi Programski svet programa RO.
FMF,
ZŠ,
ZŠ(novi),
FRI in
MS.
- Naloge vhodnih strežnikov so:
- skrbijo za informacijo o tekočem stanju izobraževalnega
omrežja in njegovi ponudbi ter omogočajo dostop do njegovih
storitev;
- nudijo dodatne informacijske storitve:
- neprekinjeno deluje in ima usposobljeno osebje ter dovolj zmogljivo
opremo (računalnik, diski, zveze);
- Vsi vhodni strežniki imajo enotno sestavo dogovorjene informacije
o omrežju - sistemski sestavki:
- vzdrževanje posameznega sistemskega sestavka prevzamejo praviloma na nekem vhodnem
strežniku - postanejo njihovi skrbniki;
skrbništvo se lahko poveri tudi zunanjim sodelavcem;
- skrbnik sestavka je odgovoren in ima izključno pravico za prenavljanje
njegove vsebine;
- poskrbljeno je za usklajenost (mehanizem prenavljanja) sistemskih sestavkov na
vhodnih strežnikih.
- Vhodni strežniki se z lastno ponudbo lahko pojavijo tudi kot navadni strežniki.
- Če na nekem vhodnem strežniku poverjenih nalog ne opravljajo,
izgubijo to vlogo.
[Nazaj]
[Naprej]
[Kazalo]
Storitve vhodnih strežnikov
- katalog
izobraževalnih izdelkov (glej še Explorer);
- razpečevanje izobraževalnih izdelkov
(po zgledu
c|net
);
- izobraževalni dogodki
doma in po svetu;
- izobraževalni
strežniki
doma in po svetu;
- knjige in revije s področja izobraževanja;
- imenik elektronskih naslovov ljudi s področja izobraževanja
(odlok, prijava);
- elektronske konference: oglasne deske in razprave po pošti;
- omrežno založništvo (npr. Omrežna NiT);
- priročniki, priporočila, navodila (npr.
Logo),
slovarji
(rač.,
mat.), ...;
- informacije sistema Infošol;
obvestila, razpisi in drugi
spisi;
- izobraževanje učiteljev.
[Nazaj]
[Naprej]
[Kazalo]
Navadni strežniki
- Navadni strežnik se prijavi skrbniku
seznama strežnikov, ki poskrbi za njegovo vključitev v izobraževalno
omrežje. V prijavi posreduje:
- naslov predstavitvene strani strežnika;
- elektronski naslov skrbnika strežnika;
- poštni naslov, telefon, faks;
- osnovni podatki o strežniku: računalnik, OS, strežni program,
javne klicne številke modemov, čas delovanja;
- kratek opis ponudbe.
Glej prijavnico.
- Na predstavitveni strani navadnega strežnika vključenega v
izobraževalno omrežje mora biti vgrajen znak izobraževalnega omrežja
in povezava na najbližji vhodni strežnik. Poskrbljeno mora biti
tudi za dostop do seznama ostalih vhodnih strežnikov.
- Dolžnosti navadnih strežnikov:
- obveščati skrbnike sestavkov na vhodnih strežnikih o spremembah
ponudbe;
- ob obvestilu spremeniti seznam vhodnih strežnikov.
[Nazaj]
[Naprej]
[Kazalo]
Storitve navadnih strežnikov
Z lastno ponudbo lahko zagotovijo:
- boljše (hitrejše, cenejše) informiranje učencev in učiteljev o dogajanju
v šolskem prostoru;
- lažje razpečevanje izobraževalne programske opreme in drugih gradiv;
- zbiranje informacij in mnenj o izobraževalnih gradivih;
- motivacijo učencev in učiteljev za uporabo Interneta in aktivno
ter pasivno sodelovanje pri delu v Izobraževalnem omrežju;
- lažje vključevanje in sodelovanje v izobraževalnih projektih v
slovenskem prostoru in širše;
- "druženje" učencev in učiteljev prek omrežja (natečaji, konference,...).
[Nazaj]
[Naprej]
[Kazalo]
Problemi in rešitve
- Koda sestavkov: verjetno bi bil Unicode prava rešitev a še ni omrežni standard,
zato bi bila smiselna odločitev za kodo
Latin 2;
rešitev prinaša tudi dogovor med podjetjema Adobe in Microsoft o pisavah
OpenType
in lastnost FACE v HTMLjevi znački
FONT;
- Jezikovna vprašanja: slovenščina/angleščina, lektoriranje sestavkov?
- Rast omrežja se spodbuja:
- z vzpostavljanjem šolskih strežnikov in s souporabo strežnikov;
- z izobraževanjem uporabnikov in skrbnikov;
- s pripravo enotnih orodij za podporo strežnikov;
- z vključevanjem vseh uporabnikov med graditelje omrežja;
- z razpisovanjem tekmovanj in projektov za pripravo sestavkov in gradiv;
- s spreminjanjem vloge šolske knjižnice v informacijsko središče;
- z uvajanjem razrednih računalnikov povezanih v omrežje.
- Varovanje zasebnosti in lastnine: osebni podatki se v omrežje
vključujejo le s privoljenjem posameznika. Spoštovane morajo biti
avtorske pravice.
[Nazaj]
[Naprej]
[Kazalo]
Trubar
Trubar je sistem programov za podporo omrežnih katalogov -
zbirk istovrstnih podatkov (slovarji, imeniki, prijavnice, opisi izdelkov,
izobraževalni naslovi, dogodki, obvestila, ...).
Nastal je iz naših dosedanjih izkušenj pri pripravi programske podpore strežnikov.
Množenje podpornih programov in s tem težave z njihovim vzdrževanjem so nas
pripravili do odločitve, da stvari premislimo in posplošimo v enovito programsko
podporo različnih zbirk podatkov. Tako je lani jeseni začel nastajati Trubar.
Letos spomladi smo že vse stare kataloge podprli z njim. Seveda pa imamo še precej
zamisli za njegovo izpopolnjevanje.
Uporaba orodja, kot je Trubar, omogoča dve pomembni stvari:
- v pretežni meri avtomatizira življenje katalogov -
polnejo jih zainteresirani uporabniki; skrbnik lahko prevzame vlogo urednika;
- tudi programersko nepodkovan uporabnik lahko na svojem strežniku na razmeroma
prijazen način vzpostavi kataloge s podatki, ki ga zanimajo.
[Nazaj]
[Naprej]
[Kazalo]
Opombe
Pri snovanju Slovenskega izobraževalnega omrežja so sodelovali še:
Marko Bonač, prof. Sašo Divjak, Tomi Dolenc, Renato Lukač, Nada Razpet,
Tomaž Skulj in Matjaž Zaveršnik.
Njegovo novo podobo pripravlja Zarja Vintar.
Sestavek je izpopolnjena različica prispevka objavljenega v DSI’96,
Portorož 17-20. 4. 1996, str. 427-432.
Prireditev Internet'96 je organiziral INFOS.
Unicode: 04. nov 1998 /
25. sep 1996 / 15. jan 1996;
V.B. in
A.B.
[Kazalo]