Neprespane noči mojih staršev so se začele davnega leta 1977, ko sem konec leta privekal na svet. Brezskrbni dnevi so se končali z vpisom na OŠ Podgora Kuteževo. V 7. razredu so me poslali na DUO - Dnevi ustvarjalnih otrok - v Bernardin, kjer smo teden dni raziskovali slovensko obalo. Že takrat se je pokazalo, da bom en in edini naravoslovec v moji štiričlanski familiji. K temu so pripomogla tudi mnoga dosežena Vegova priznanja in pohvale.

Iz rodne Ilirske Bistrice me je dijaška/študijska pot zanesla v prestolnico. Srednješolska leta sem preživel v dijaškem domu Tabor, šolske klopi pa sem drgnil na Gimnaziji Vič. Profesor matematike me je s svojim delom tako navdušil, da sem pristal le nekaj korakov stran od srednje šole na Fakulteti za matematiko in fiziko, z namenom postati učitelj.

Kot bodoči profesor matematike iz Primorskega konca me poleg poučevanja na kaki elitni gimnaziji zanimajo veliko ostalih neumnosti. Med športi sploh nisem izbirčen in bolj ali manj spremljam vse živo. V srednješolskih časih sem se aktivno ukvarjal z balinanjem. Včasih si malo spočijem možgane ob enem izmed obeh umetnih jezerih, čakajoč na dober ulov moje ribiške palice. Sobotne večere (in še kake zraven) preživim najraje v plesnem ritmu, saj imam kar veliko kilometrine plesnih korakov za seboj.