PESMI
Sanje se prepletajo z resničnostjo
in resničnost s sanjarjenjem.
Oblaki se prepletajo z vetrom
in veter z drevesi.
Sonce se prepleta z morjem
in morje s školjkami.
Usoda se prepleta z upanjem
in upanje s hrepenenjem.
Ljubezen se prepleta s poljubi
in poljubi s solzami.
Enkratnost se prepleta z življenjem
in življenje z neskončnostjo.
Noč. Oblačno nebo.
Na mestu, kjer se oblaki pretrgajo, se pokaže bleda luna.
Hladno je.
Ljudje se sprehajajo toplo oblečeni.
Pokopališče-mesto, kjer počivajo naši predniki,
kraj tišine in miru,
kraj, kjer bomo prej ali slej vsi za vedno zaspali.
Stojim ob Tvojem grobu
in gledam v zbledele črke, vklesane v siv marmor.
Gledam in se spominjam.
Veliko spominov, a vendar malo,
kajti usoda je mnogo prezgodaj kruto zarezala v Tvoje
in naša življenja.
Mnogo prezgodaj.
Odšel si in nas pustil same.
Same, nebogljene in strtih src.
Koliko bolečine in gorja je pustil Tvoj odhod,
koliko posledic nam še vedno prinaša.
Sedaj nismo več nebogljeni.
Rane na srcih so se zacelile,
čeprav so ostale brazgotine.
Odrasli smo in se staramo, izkušnje so nam
dale trden in odločen pogled na svet.
Tudi duša se je zacelila in pozdravila,
čeprav so ostale temne lise.
Toda sami smo še vedno tako, kot takrat,
ko si odšel.
Tega ni moč spremeniti.
Pravzaprav niti nismo tako sami,
saj si stalno v naših mislih.
Stojim ob Tvojem grobu in premišljujem.
Gledam in se spominjam.
Gledam sveže cvetje na grobu in sveče,
ki tiho gorijo in razsvetljujejo noč.
Od njih se širi toplota.
Gledam njihove plamene in utrinjajo se spomini.
Stojim ob grobu.
Premišljujem.
Pomirjena sem.
Rada te imam
v šelestenju listja,
v zorenju žita,
v svetlobi zvezd,
v dišečem mraku,
v dehtečem vrtu,
v vonju pomladnih sap,
v lesketanju vode,
v ptičjem petju,
v sinjini neba,
v dežju in belini snega…
Rada te imam…
Vedno in povsod.
Nate mislim noč in dan,
saj rada te imam.
Vedno in povsod.
Rada te imam,
ker to si ti.
Uvod O meni Gore Pesmi Seminar Fotografije