SLOVO
Svetloba tujega hitenja
je ustavila tvoj svet.
V cvetoče jutro
hlad večera
je razpihal smrt.
In ti?
Odšel si.
Brez slovesa.
Brez obljube.
Brez tolažbe.
Brez želja.
Zdaj nema bolečina duše
kliče tvoj pogled nazaj.
Le za trenutek.
En sam dotik.
Za eno samo besedo.
Nasvidenje.
MOLITEV
Tam,
čez mejo obljub
in želja,
nekje
med besedo
in srcem,
med dnevom
in nočjo,
med teboj
in menoj
sta
...
sklenjeni roki.
ČAS
Kot drobne nitke
perzijske preproge -
vsaka ima smisel
in pomen,
so trenutki
večna moč usode,
in sreča,
če jih sprejmeš v svoj objem.
Na začetek strani.
Nazaj.