[@ivljenje] [Kazalo] [Nazaj] [Naprej]

isati je za~el `e v Celju. Najprej je v nem{~ini izdal re{itve nalog k Mo`nikovi Aritmetiki in algebri za vi{je razrede srednjih {ol, ki je kasneje iz{la v dopolnjeni spremenjeni izdaji. Podobno je olaj{al delo u~encem pri geometriji z izdajo zbirke nalog k Mo~nikovi Geometriji za vi{je gimnazijske razrede. Njegove naloge so bile vzorne, saj so vedno vodile do lepih re{itev. Manj nadarjenim dijakom in tistim, ki so imeli nespretne profesorje, sta ti knjigi odprli vrata v skrivnostno kuhinjo matemati~nega mi{ljenja in znanja.

Svoje bogato znanje je Matek izkorisil {ele v Mariboru. Na{im na pol slovenskim ni`jim gimnazijskim razredom namenjeni Mo~nikovi knjigi Aritmetika in Geometrija v priredbi profesorja Celestina iz let 1883 in 1884 sta tedaj `e zastareli in za~eli izginjati iz uporabe. Bolehni profesor Celestina je posodobitev del prepustil Matku, ki pa je raj{i sestavil popolnoma nove knjige. Leta 1896 je v Ljubljani izdal prvi in drugi del svoje Geometrije in {e prvi del svoje Aritmetike, leta 1998 pa njen drugi del. Geometrija je v dopolnjeni izdaji iz{la {ele leta 1907.

Pri pisanju mu snov ni delala te`av, ker jo je izvrstno obvladal. Skrbelo ga je predvsem, kako naj snov objasni, da bo razumljiva tudi manj nadarjenim dijakom. Ni miroval, dokler ni na{el poti, ki je po njegovem mnenju vodila do uspeha. Pri iskanju novih poti je svoje knjige najprej preizku{al pri svojih dijakih. Sproti je odpravljal pomankljivosti in iskal bolj{i na~in razlage. Zato je vsako leto isto snov u~il druga~e in bolje. Najbolj se je mu~il z izrazi, saj je sam u~il matematiko vedno le v nem{~ini. Zato je moral to~no izrazoslovje v matematiki {ele na novo ustvarjati.

Matek je v svojih knjigah matemati~na pravila podajal in utemeljeval kratko in natan~no. Pri razlagi je u~itelju namenoma pu{~al popolno prostost. V tem se je razlikoval od novej{ih strokovnih pisateljev, ki so pisali tako, kakor naj bi po njihovem mnenju u~itelj razlagal. Ravno zato imajo Matkove knjige trajno vrednost.

V ~asu, ko si ve~ina Slovencev ni upala niti sanjati o poslovenjenju vi{jih gimnazijskih razredov, je Bla` Matek `e pridno pripravljal {e zadnje matemati~ne u~ne knjige, ~etudi se je zavedal, da mu jih nih~e ne bo tiskal in s tem popla~al truda, dokler ni popolnih slovenskih gimnazij. Ko se je za~elo popolno poslovenjenje na{ih srednjih {ol, so morali za druge predmete pisce u~benikov {ele iskati, matemati~ni pa so bili `e napisani. Ko so bili Matkovi rokopisi `e pripravljeni za tisk, je 20. marca 1909 nepri~akovano iz{el nov u~ni na~rt za matematiko v vi{jih razredih. Matek bi moral v svojih rokopisih marsikaj dopolniti in na novo dodati. Pri tej predelavi pa ga je prehitela smrt.