Pogosta vprasanja

DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IZ RAČUNALNIŠTVA - pogosta vprašanja

Kako je videti izobraževanje?

Priporočamo vam, da si ogledate spletne strani prejšnjih generacij, ki so dosegljive z http://www.educa.fmf.uni-lj.si/www375/splosno/dop_main.htm Prav tako je na naslovu http://penelope.fmf.uni-lj.si/diri0607/index.php/Glavna_stran (rubrika Nasveti bodočim študentom) stran, kamor so prejšnje generacija zapisale nekaj nasvetov bodočim slušateljem.

OKVIR:

Oddelek za matematiko Fakultete za matematiko in mehaniko ima v svojem programu tudi smer Računalništvo z matematiko. To je poleg podobnega študija na Univerzi v Mariboru smer, kjer se izobražujejo bodoči profesorji računalništva v srednji šoli. Glede na predpise in odredbe Ministrstva za šolstvo in šport pa Računalništvo in Informatiko v srednji šoli lahko poučujejo tudi srednješolski profesorji , ki imajo opravljeno dopolnilno izobraževanje v obsegu vsaj 375 ur. Takoj po objavi zakona v Uradnem listu, ki je predpisoval tovrstno izobrazbo, smo na FMF začeli s pripravo ustreznega programa. Program je moral biti uradno sprejet in potrjen tako kot vsi programi univerzitetnega in visokošolskega izobraževanja s strani različnih struktur, tako na MŠZŠ in Univerzi. Žal je to pomenilo, da je pot do končne odobritve več kot dve leti.

Slušatelji, ki uspešno končajo ta program, pridobijo spričevalo, ki potrjuje, da so končali dopolnilno izobraževanje in zato lahko poučujejo Računalništvo in Informatiko v srednjih šolah. Podrobneje si določila o tem, kdo lahko uči predmet, preberete v ustreznih dokumentih MŠZŠ in za posamezen predmet v uradnem učnem načrtu, kjer so navedeni tudi kadrovski pogoji.

ZGODOVINA:

Zaradi različnih ovir smo uradno soglasje k izvedbi izobraževanja dobili šele v začetku leta 1998. V aprilu mesecu se je začelo prvo tovrstno izobraževanje. Nekaj utrinkov s tega izobraževanja vam lahko približajo strani, namenjene Dopolnilnemu izobraževanju pomlad - jesen 1998.

Spomladi 1999 je izobraževanje začela druga generacija. Podrobnosti si oglejte na Izobraževanje 1999. Zadnja je 5. generacija - letnik 2002.

KOMU JE IZOBRAŽEVANJE NAMENJENO?

Prvenstveno učiteljem, ki nameravajo učiti informatiko in računalništvo v srednji šoli. Menimo pa, da bo tovrstna izobrazba prišla prav vsem učiteljem, ki se želijo z računalništvom spoznati malo podrobneje. Glede na učni načrt izbirnega predmeta računalništvo v OŠ objavljen tu, je izobraževanje ustrezno tudi za Osnovno šolo ter šteje kot ustrezna izobrazba za profil Računalničarja - organizatorja informacijske dejavnosti.

KAKŠNA JE VELJAVA TE IZOBRAZBE?

Vsekakor menimo, da je to izobraževanje kvalitetno in da širok vpogled v znanje, ki naj bi ga imel učitelj, ki se ukvarja z računalništvom in informatiko v šoli, bodisi da uči O TEM ali pa IKT le uporablja v okviru svojega predmeta. Veljavo spričevalom pa vedno daje delodajalec, ki tudi določa pogoje, katera izobrazba je formalno ustrezna za določeno delovno mesto. Odgovor Ministrstva za šolstvo glede kadrovskih pogojev za poučevanje računalniških predmetov v sred. in osn. šolah je bil sledeč:

Obveščamo vas, da so pogoji za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela na navedenih delovnih mestih v vzgoji in izobraževanju določeni z zakonom in drugimi predpisi, ki morajo biti javno objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, kjer so tudi javno dostopni tako v elektronski kot v papirni različici.

92. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 115/2003 - uradno prečiščeno besedilo, 65/2005) določa, da morajo strokovni delavci obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z navedenim zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu z navedenim zakonom.

V skladu z drugim odstavkom 94. člena navedenega zakona morajo imeti učitelji v osnovni šoli visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo, tretji odstavek 96. člena oziroma drugi odstavek 97. člena navedenega zakona pa določata, da morajo imeti učitelji splošno izobraževalnih in strokovno teoretičnih predmetov v srednji šoli oziroma gimnaziji visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.

Izobrazbo za strokovne delavce, v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo izobrazbe, določi minister, potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta, kot to dalje določa šesti odstavek 92. člena navedenega zakona, kar pomeni, da je normativen podzakonski akt o smeri in stopnji izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu.

S 1.3.50., 1.3.51. in 1.3.52. točko 5. člena Pravilnika o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 57/99, 8/2001, 64/2001, 73/2003) je določeno, da je učitelj izbirnih predmetov s področja računalništva: urejanje besedil, multimedija in računalniška omrežja lahko, kdor:

je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike ali organizacije dela, smer študija – organizacijska informatika,
izpolnjuje pogoje za učitelja informatike v izobraževalnih programih gimnazije,
izpolnjuje pogoje za učitelja v tretjem obdobju devetletne osnovne šole.

Ustrezna smer za učitelja splošno izobraževalnega predmeta informatika v izobraževalnih programih gimnazije je določena s 23. točko 4. člena Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije (Ur. l. RS, št. 74/2002): učitelj informatike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), organizacije dela (informacijska smer), ekonomije (informacijska smer), enopredmetni univerzitetni študijski program sociologije (informacijska smer) ali matematike in računalništva, če pa učiteljev s tako izobrazbo ni, lahko informatiko uči tudi, kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, če je imel v tem programu predmet računalništvo, in ima ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz informatike.

30. točka istega člena navedenega pravilnika dalje določa, da je učitelj strokovno teoretičnega predmeta v izobraževalnem programu ekonomske gimnazije lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), organizacije dela, ekonomije, enopredmetni univerzitetni študijski program sociologije (informacijska smer) ali matematike in računalništva.

Ustrezna smer za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela na delovnem mestu učitelja strokovno teoretičnega predmeta poslovna informatika je določena s 1. točko 4. člena Pravilnika o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih ekonomski tehnik (Ur. l. RS, št. 83/2003): učitelj strokovno teoretičnega predmeta poslovna informatika je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike, računalništva, matematike (smer – računalništvo z matematiko), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov) ali visokošolski strokovni študijski program računalništva in informatike, visoke poslovne šole (smer – poslovno informacijska), poslovne ekonomije (smer – podjetniška informatika) ali organizacije in managementa (smer – informatika v organizaciji in managementu).

V točki IX. Kadrovski pogoji za izvedbo programa in delitve učencev v skupine izobraževalnega programa trgovec, ki ga je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje na 17. seji, dne 23. maja 1991, minister, pristojen za šolstvo, pa mu je s Pravilnikom o podaljšanju veljavnosti izobraževalnih programov za pridobitev srednje poklicne in srednje strokovne izobrazbe v šolskem letu 2005/2006 (Ur. l. RS, št. 63/2005) podaljšal veljavnost, je določeno, da mora imeti učitelj strokovno teoretičnega predmeta poslovna informatika v izobraževalnem programu trgovec:
- visoko izobrazbo pedagoške smeri računalništva in informatike z matematiko ali
- visoko izobrazbo iz računalništva in informatike ali
- visoko izobrazbo iz organizacije dela, ekonomije in drugih usmeritev, če so imeli računalništvo s programiranjem v visokošolskem študiju,
  kar upoštevajoč Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. l. RS, št. 83/2003 – prečiščeno besedilo) in Sklep o uskladitvi pridobljenih strokovnih in znanstvenih naslovov (Ur. l. RS, št. 22/1999, 58/1999, 10/2000, 36/2005) pomeni, da mora imeti učitelj strokovno teoretičnega predmeta poslovna informatika v programu trgovec končan univerzitetni študijski program matematike (smer – računalništvo z matematiko), računalništvo z matematiko, računalništvo in ..., računalništva in informatike, organizacije in menagementa ali ekonomije ali katerikoli univerzitetni študijski program, ki je vključeval računalništvo s programiranjem.
  
  S spoštovanjem!
  
  Beba Adamič Tomič
  VIŠJA SVETOVALKA II

KOLIKO STANE IZOBRAŽEVANJE?

Stroške izobraževanja (predavanja, vaje) v glavnem krije Ministrstvo za šolstvo in šport. Stroške krije za zaposlene v šolstvu, zahteva pa soudeležbo slušateljev. Prispevek posameznika prav tako določi Ministrstvo za šolstvo in šport. Prispevek naj bi pri izobraževanju leta 2004 bil okoli 80.000 SIT.

KDO PORAVNA POTNE STROŠKE, PRISPEVEK POSAMEZNIKA, ...?

To je stvar dogovora med učiteljem in šolo. Določeni učitelji so sami krili vse stroške, pri drugih spet je šola krila tudi potne stroške, ...

KAJ POMENI DOLOČILO O TEM, DA NAJ BI SLUŠATELJI V DODIPLOMSKEM ŠTUDIJU IMELI PREDMET RAČUNALNIŠTVO ALI INFORMATIKO?

Dejansko le to, da je program sestavljen tako, da ni primeren za popolne začetnike. Zahteva se vsaj osnovno vedenje o računalništvu.

KAKŠEN JE ŠTUDIJ?

Sestavljen je iz petih predmetov: Operacijski sistemi in podatkovna omrežja, Programski jeziki, Programska oprema, Podatkovne strukture in algoritmi ter Učenje z računalnikom in didaktika računalništva. Podrobnosti o predmetniku najdete tukaj. Slušatelji poslušajo predavanja in opravljajo vaje. Del ur je namenjen tudi individualnemu delu in konsultacijam s predavatelji. Predavanja so praviloma ob petkih popoldan in sobotah.

Priporočamo vam tudi, da si ogledate spletne strani zadnjih tečajev, kjer boste preko urnikov dobili podrobnejši vpogled v način dela in snov.

KAKŠNE SO OBVEZNOSTI?

Obveznosti pri posameznem predmetu določi predavatelj. Praviloma je potrebno izdelati seminarsko nalogo in opraviti ustni izpit. Rok za opravilo vseh obveznosti je leto dni po zaključku predavanj. Obiskovanje predavanj in vaj praviloma ni obvezno.

DODATNE INFORMACIJE in PRIJAVE

Matija Lokar, tel. 01 4766673, el. pošta Matija.Lokar@fmf.uni-lj.si, pošta: Matija Lokar, FMF, Jadranska 19, Ljubljana