Urnik

 

Splošni pogoji za izpit

 

Seminarska naloga

 

Literatura

 

 

Operacijski sistemi in omrežja

Izpitna vprašanja

Izpitna vprašanja so objavljena. Opravljanje izpitov je že možno. Za pristop k izpitu ni nobenega predpogoja.

Splošno

Operacijski sistemi in omrežja (OSiO) je prvi predmet 375-urnega tečaja. Tečaj poteka v obliki  predavanj v učilnici in praktičnih vaj v računalniških učilnicah. Lahko si ogledate predmetnik. Predavanja bom vodil Alen Orbanić. V okviru predavanj nameravamo obravnavati osnove dela na operacijskih sistemih Windows XP/2003 (osnove, delo na mreži, namestitev, osnovna konfiguracija, dodeljevanje pravic, namestitev Active Directory, osnove administracije, zaščite) ter na operacijskem sistemu Linux (osnove, delo na mreži, namestitev, osnovna konfiguracija, pravice, osnove dela v lupini, tar, rpm, ssh, ...). Za razna vprašanja uporabite e-pošto: alen.orbanic@fmf.uni-lj.si .

Obveznosti

Nekatere ali mogoče celo vse vaje bodo zahtevale poročilo v elektronski obliki.  Oddaja poročil bo obvezna. Če vaj ne boste uspeli narediti v okviru  rednih vaj jih lahko naredite doma. Po končanem tečaju naj bi vsak slušatelj opravil izpit in seminarsko nalogo in iz tega dobil dve oceni. Oceni bosta, kot je to v navadi, v razponu od 6 do 10 ali pa bo ocena negativna. Torej:

 

 

6

 

zadostno

 

7

 

dobro

 

8

 

prav dobro

 

9

 

prav dobro

 

10

 

odlično

 

Ocena kandidata je kombinacija ocene seminarske naloge in ocene izpita. Obe delni oceni morata biti pozitivni.


Splošni pogoji za izpit.

Po koncu predavanj bodo razpisana tematska področja, ki se lahko pojavijo kot vprašanja na izpitu.

 

Izpit bo izveden bodisi v elektronski obliki (preko e-pošte) bodisi osebno (ustni izpit). Privzeta izvedba izpita je izpit preko elektronske pošte. Predavatelj lahko naknadno na podlagi lastne presoje določi privzeto obliko izpita kot tudi obliko izpita za posameznega kandidata. Kandidat se na to odlocitev nima pravice pritožiti. Elektronska oblika je privzeta, ker je enostavnejša tako za kandidata kot za predavatelja, vendar pa kandidatu dopušča večjo možnost zlorabe. Zaradi tega lahko predavatelj na podlagi lastne presoje zahteva klasičen ustni izpit. Vsaka kršitev pravil se strogo kaznuje. Kazen nastopa v obliki dodatnih seminarskih nalog in/ali prepovedi opravljanja izpita za določen čas.

 

Dodatnih pogojev za pristop k izpitu ni (torej ni treba prej opraviti seminarsko nalogo). Na izpit se prijavite po elektronski pošti (alen.orbanic@fmf.uni-lj.si).

 

Postopek izpita po elektronski pošti je sledeč:

  1. Po elektronski pošti mi sporočite, da želite opravljati izpit.
  2. Pošljem vam elektronski naslov, na katerem je dokument z izpitnimi vprašanji. Dostop do te povezave  se beleži na strežniku. Izpit bo na strežniku približno 1 teden.
  3. V trenutku (kadarkoli ta teden), ko prvič dostopate do dokumenta z vprašanji, prične teči čas izpita in ta traja 1 uro.
  4. V 1 uri mi morate poslati odgovore na vprašanja na moj elektronski naslov. Če je razlika med prvim časom dostopa do dokumenta z vprašanji in časom prejetja elektronske pošte z odgovori na vprašanja večja kot 1h, izpit ni veljaven.
  5. Odgovore na vprašanja pišete samostojno, kot bi odgovarjali "v živo"  in brez vnaprej pripravljenih rešitev oz. zapiskov. 
  6. Na vrhu pošte z odgovori mora pisati:

"Izjavljam, da sem na vprašanja odgovarjal-a povsem samostojno."

BREZ IZJAVE IZPIT NI VELJAVEN! S TEM OSEBNO GARANTIRATE ZA POŠTENOST PRI ODGOVORIH NA VPRAŠANJA.

  1. V nekaj dneh dobite oceno tega dela izpita.

 

Na vprašanja morate odgovoriti v roku ene ure. Šteje se čas prispetja (in ne pošiljanja).

 

Elektronska oblika izpita temelji na predpostavki, da bo kandidat, ki poda zgornjo izjavo odgovarjal na vprašanja tako, kot bi odgovarjal na vprašanja ustno vpričo predavatelja. Torej brez kakršnih koli pripomočkov. To pomeni, da kandidat ne sme imeti nobenih vnaprej pripravljenih zapiskov, ne sme uporabljati interneta za iskanje informacij, ne sme brati skripto ipd. Ker taka predpostavka v današnji družbi temelji na zelo šibkih temeljih, ima predavatelj ob najmanjšem sumu pravico razveljaviti izpit in zahtevati klasičen ustni izpit. Kandidat na tako razveljavitev nima pravice pritožbe. V primeru, da bo prihajalo do povečanega števila zlorab (mogoče sta 2 že dovolj), lahko predavatelj določi za privzeti izpit osebni ustni izpit.    

Seminarska naloga

Tema seminarske naloge mora biti povezana z vsebino tečaja in odobri jo predavatelj (če ni ideje za temo, lahko predavatelj kako tudi predlaga). Najbolje je, če za seminarsko nalogo izberete temo, ki vam tudi sicer koristi (bo koristila, bi lahko koristila...) pri vašem delu. Naslov seminarske naloge predlagate po elektronski pošti. Nekaj idej. Seminarsko nalogo bo mogoče treba tudi zagovarjati. Tema seminarske naloge mora biti primerno zahtevna in ustrezno didaktična. Zaradi primerne zahtevnosti ne pridejo upoštev enostavni priročniki za osnovno delo z nekim operacijskim sistemom. Od kandidata/-ke se pričakuje do bo obdelal nekoliko zahtevnejšo temo, ki jo bo raziskal s pomočjo ustreznih priročnikov, knjig in interneta. Hkrati pa bo ta tema prikazana na čimbolj ustrezen didaktični način.

 

Navodila

 

Seminarska naloga naj obsega 17 do 25 strani v A4 formatu. Napisana naj bo s programom Word (.doc format) ali v PDF formatu ali pa v Postscript formatu. Seminarska naloga naj bo sestavljena iz uvodne strani, na kateri piše:

  1. Seminarska naloga iz predmeta Operacijski sistemi in omrežja,
  2. naslov seminarske naloge,
  3. ime in priimek avtorja,
  4. datum oddaje.

 

Na naslednji strani naj bo kazalo. Naloga naj bo pregledno razdeljena na poglavja. Velikost pisave naj bo okoli 12 pik, presledki med vrsticami naj bodo normalni prav tako presledki med odstavki, robovi strani naj bodo tudi normalni. Besedilo naj bo obojestransko poravnano.

Globina obdelave teme naj bo pregledna. Tu pa tam kakšno stvar podrobneje razložite. Vključite kako sliko (ne pretiravajte - to je seminarska naloga in ne fotoalbum). Sicer pa je vodilo takšno: opišite stvari tako podrobno, da ne bodo preveč dolgočasne in bodo razumljive. Da ne boste pretiravali, je omejitev 25 strani. Pod 17 strani pa ne izgleda resno. Nivo razlage je nivo splošnoizobraževalnih učbenikov v srednji šoli. Teme pa mogoče nekoliko težje.

 

Izbor teme

 

Najbolj zaželjeno je, da temo izberete sami. Tema naj bo konkretno povezana s snovjo v predmetu. Tako naprimer v ta predmet ne sodijo opisi splošnih uporabniških programov, razen če so to administrativna orodja, katerih uporabo prikažemo na primerih (kontrola in nadzor mreže, sistema). Prav tako ne sodi v ta predmet nekaj tipa 'samo da je v zvezi z računalniki'. Pri izbiri teme je treba imeti v mislih  vsebino in cilje predmeta. Če nimate idej, si oglejte seznam predlogov

Ko želite predlagati temo, mi predlog sporočite na naslov: alen.orbanic@fmf.uni-lj.si. Najbolj vesel sem, če mi pošljete okvirno razporeditev po poglavjih in na kratko opisano, kaj mislite obdelati v posameznih poglavjih. Torej neke vrste kazalo seminarske naloge. Potem vam bodisi odobrim bodisi predlagam, v kateri smeri bi prilagodili temo. V nekaj (upam, da čimmanj) pismih se dogovorimo in že lahko pišete. Če imate kakršna koli vprašanja, mi jih postavite po elektronski pošti ali pa na predavanjih (vajah).

 

Opozorilo

 

V zadnjih letih se pri pisanju seminarskih nalog pojavlja skušnjava imenovana Copy/Paste sindrom. Seminarska naloga pomeni, da najdemo literaturo, preučimo temo in napišemo svoj izvirni izdelek. To pa nikakor ne pomeni, da gremo na internet ter iz vsake strani nekaj prekopiramo, če pa smo pri dobri volji, potem še v kakšnem stavku obrnemo kako besedo. Seveda potem praviloma pozabimo citirati stran, iz katere smo podatke prekopirali. Takšne stvari se da odkriti relativno enostavno. Zaradi tega lahko predavatelj po svoji presoji zahteva zagovor seminarske naloge. Če je očitno, da gre za kršitev, lahko predavatelj razveljavi izbrano temo seminarske naloge in določi svojo, ki je praviloma bistveno težja.

Literatura

Na tej strani bodo objavljeni deli skripte in elektronske prosojnice s predavanj. Tu bodo objavljene tudi zanimive povezave na internet.

 

Skripta:

 

1. del skripte

2. del skripte

3. del skripte

4. del skripte

 

Za Linux so na voljo elektronske prosojnice.

 

Prosojnice:

 

1. predavanja

2. predavanja

3. predavanja (glej prosojnice iz prejšnjega vikenda in skripto)

4. predavanja (Linux, 1 del)

5. predavanja (Linux, 2. del)

 

Vaje:

 

Vikend 1:

Vaja 1

Vaja 2   (datoteke.zip), (winzip)

Vaja 2-2

 

Vikend 2:

Vaja 3

Vaja 4

 

Vikend 3:

Vaja 5

Vaja 6

 

Vikend 4:

Vaja 7  (dosDisk)

Vaja 8

 

 

Gradivo:

 

    Linux:

1.    S. Cvjetović, A. Košir, R. Maurer, P. Peterlin, M. Samastur: LINUX z namizjem KDE: priročnik za delo z operacijskim sistemom, Ljubljana – Pasadena, 2000

 

 

  1. P. Anderson ..., Kako v Linuxu?, Ljubljana, Pasadena, Društvo uporabnikov Linuxa Slovenije, 2002.
  2. Priročniki o Redhat Linuxu 9: http://www.redhat.com/docs/manuals/linux/

 

Zanimive povezave:

  1. Kviz o poznavanju Windows 2000 http://windows2000.about.com/library/quiz/q2/bl100q.htm 
  2. 300 strani dolg priročnik za začetnike v Windows 2000: http://www.customguide.com/demos/windows2000.pdf
  3. PC Museum http://members.fortunecity.com/pcmuseum/
  4. Mreže:

1.    http://www.webopedia.com/

2.    http://www.ntfgam.uni-lj.si/OGR/PREDLOGE/Referati1/Informatika_0001/Virsek/SEMINAR.html#vrnitrv

3.    http://www.zrsss.si/maja/mreze/ 

4.    http://www.pfmb.uni-mb.si/didgradiva/nastopi/didrac2/00/2/index.htm

5.    http://www.rad.com/networks/netterms.htm 

6.    http://compnetworking.about.com/cs/beginnersguides/ 

7.    http://compnetworking.about.com/cs/basicnetworking/ 

8.    http://compnetworking.about.com/library/weekly/aa102900a.htm

9.    http://www.rad.com/networks/1997/nettut/mainmenu.html

10.                       http://www.rad.com/networks/1997/nettut/modem.html

11.  http://compnetworking.about.com/

 

 

 


Moj elektronski naslov: alen.orbanic@fmf.uni-lj.si.