Primoz Trubar

 Trubar
 Podatkovne baze, katalogi


[ Kazalo || Naprej || Nazaj ]

S pomočjo Trubarjevih programov želimo v obrazec vnešene podatke dodajati v podatkovne baze na strežniku in brskati po teh podatkovnih bazah. Zato se je bilo treba najprej odločiti, kakšen tip podatkovne baze bomo uporabljali.

Podatkovne baze so ponavadi sestavljene iz več zapisov, vsak zapis pa vsebuje več podatkov. Ti podatki so poimenovani (z različnimi imeni), vrednosti znakovnih podatkov pa so običajno omejene na določeno število znakov. Takšnih podatkovnih baz ne moremo uporabiti iz naslednjih razlogov:

Zato smo se odločili, da bo vlogo podatkovne baze prevzela kar običajna tekstovna datoteka, v katero zapišemo nov zapis kot skupino podatkov skupaj z imeni. Tako ni nobenih problemov, če ima več podatkov enako ime, ali pa če kateri manjka. Vsak podatek zapišemo (skupaj z imenom) v eno vrstico datoteke, razen če vrednost podatka vsebuje znak za novo vrsto. V tem primeru moramo podatek zapisati v več vrstic in pri tem poskrbeti, da bo konec vrednosti jasno označen. Posamezne zapise v datoteki med seboj ločimo s prazno vrstico. Takšni podatkovni bazi rečemo katalog, zapis v katalogu pa je predstavljen v naslednji obliki: ime1==vrednost1 ime2==vrednost2a ime2=+OZNAKA vrednost2b OZNAKA

Poleg podatkov iz obrazca lahko vsakemu zapisu v katalogu dodamo še nekaj sistemskih podatkov, kot so: oznaka (&LABEL), ime obrazca (&FORMID), datum (&DATE), ura (&TIME), računalnik (&COMPUTER) in referenčna oznaka (&REFLABEL).

Največja slabost takšnih katalogov je njihova neprenosljivost, saj jih ne moremo uporabljati z nobenim drugim programom. Da bi ta problem vsaj malo omilili, smo uvedli še eno vrsto katalogov, ki pa jih lahko uporabljamo samo v nekaterih primerih:

V takšnih primerih lahko zapišemo vrednosti vseh podatkov v eno samo vrstico datoteke, med seboj pa jih ločimo s predpisanim ločilom. Poudariti je treba, da se imena podatkov pri takšnih primerih ne zapisujejo v katalog, zato jih moramo imeti zapisane nekje drugje (prav tako kot ločilo). Seveda pa moramo tudi ločilo izbrati tako, da se ne more pojaviti v vrednosti kakšnega podatka. Če bi za ločilo izbrali znak : (dvopičje), bi zapis v takšnem katalogu izgledal takole: vrednost1:vrednost2:vrednost3:...:vrednostn

Poleg običajnih katalogov (en katalog, ena datoteka) obstajajo tudi koledarski katalogi, pri katerih je ena datoteka namenjena samo za določeno časovno obdobje. Delimo jih v dve skupini: dnevniki in koledarji.


[ Kazalo || Naprej || Nazaj || Na začetek ]