Trubar
Podatkovne baze, katalogi
[
Kazalo ||
Naprej ||
Nazaj
]
S pomočjo Trubarjevih programov želimo v obrazec vnešene
podatke dodajati v podatkovne baze na strežniku in brskati po teh
podatkovnih bazah. Zato se je bilo treba najprej odločiti, kakšen
tip podatkovne baze bomo uporabljali.
Podatkovne baze so ponavadi sestavljene iz več zapisov, vsak zapis pa
vsebuje več podatkov. Ti podatki so poimenovani (z različnimi
imeni), vrednosti znakovnih podatkov pa so običajno omejene na
določeno število znakov. Takšnih podatkovnih baz ne
moremo uporabiti iz naslednjih razlogov:
- v enem obrazcu lahko imamo več elementov z enakim imenom
- število podatkov v obrazcu ni vedno enako
- dolžina vrednosti podatka včasih ni omejena
(textarea)
Zato smo se odločili, da bo vlogo podatkovne baze prevzela kar
običajna tekstovna datoteka, v katero zapišemo nov zapis
kot skupino podatkov skupaj z imeni. Tako ni nobenih problemov, če
ima več podatkov enako ime, ali pa če kateri manjka.
Vsak podatek zapišemo (skupaj z imenom) v eno vrstico
datoteke, razen če vrednost podatka vsebuje znak za novo vrsto.
V tem primeru moramo podatek zapisati v več vrstic in pri tem
poskrbeti, da bo konec vrednosti jasno označen. Posamezne zapise
v datoteki med seboj ločimo s prazno vrstico.
Takšni podatkovni bazi rečemo katalog,
zapis v katalogu pa je predstavljen v naslednji obliki:
ime1==vrednost1
ime2==vrednost2a
ime2=+OZNAKA
vrednost2b
OZNAKA
Poleg podatkov iz obrazca lahko vsakemu zapisu v katalogu dodamo še
nekaj sistemskih podatkov, kot so: oznaka (&LABEL),
ime obrazca (&FORMID), datum (&DATE),
ura (&TIME), računalnik (&COMPUTER)
in referenčna oznaka (&REFLABEL).
Največja slabost takšnih katalogov je njihova neprenosljivost,
saj jih ne moremo uporabljati z nobenim drugim programom. Da bi ta problem
vsaj malo omilili, smo uvedli še eno vrsto katalogov, ki pa jih lahko
uporabljamo samo v nekaterih primerih:
- kadar smo prepričani, da dva podatka ne moreta imeti enakega imena
- kadar vrednosti podatkov ne morejo vsebovati znaka za novo vrsto
V takšnih primerih lahko zapišemo vrednosti vseh podatkov v eno
samo vrstico datoteke, med seboj pa jih ločimo s predpisanim ločilom.
Poudariti je treba, da se imena podatkov pri takšnih primerih ne zapisujejo
v katalog, zato jih moramo imeti zapisane nekje drugje (prav tako kot ločilo).
Seveda pa moramo tudi ločilo izbrati tako, da se ne more pojaviti
v vrednosti kakšnega podatka. Če bi za ločilo izbrali
znak : (dvopičje), bi zapis v takšnem katalogu
izgledal takole:
vrednost1:vrednost2:vrednost3:...:vrednostn
Poleg običajnih katalogov (en katalog, ena datoteka) obstajajo
tudi koledarski katalogi, pri katerih je ena datoteka namenjena samo
za določeno časovno obdobje. Delimo jih v dve skupini:
dnevniki in koledarji.
[
Kazalo ||
Naprej ||
Nazaj ||
Na začetek
]