..Program ne izobražuje za poklic; namenjen je v prvi vrsti za pripravo na maturo. Učenci dobijo v tem programu najbolj primerno izobrazbo iz družboslovnih in naravoslovnih ved za nadaljevanje študija na univerzi.
Program omogoča tudi pridobitev take splošne izobrazbe, ki je primerna podlaga za poklicno usposobitev za različne zaposlitve po srednji šoli. To je primerno za ućence, ki ne bodo želeli ali zmogli nadaljevati študija na univerzi in bodo zaključili izobraževanje z zaključnim izpitom namesto mature. Program je primeren za oba spola. Potrebna je solidna povprečna inteligentnost, nadpovprečni smisel za učenje, solidno predznanje iz osnovne šole pri večini glavnih predmetov, zavestna odločenost za dolgotrajnejše šolanje ter vztrajnost pri doseganju postavljenih ciljev.
V gimnazijskem programu je več predmetov, ki so jih učenci srečali že v osnovni šoli, vendar so tu po vsebini zahtevnejši in obsežnejši. Za učinkovitejše informiranje je priložen predmetnik. Po tri tedne v prvem, drugem in tretjem letniku in en teden v četrtem učenci izbirajo različne programe obveznih izbirnih vsebin; gre za različne možnosti, ki jih ponudijo šoli razne zunajšolskeinstitucije in tudi učitelji na šoli. Na ta način lahko učenci dobijo znanja, ki jih šolski predmeti še ne vključujejo (novosti, posebna poglavja, zahtevnejše teme ipd.), zadovoljujejo pa individualna nagnenja posameznih učencev oziroma skupine učencev. Šole dobimo vsako letoposeben katalog programov zunajšolskih institucij in posameznikov, ki so pripravljeni nuditi učencem srednjih šol različne oblike izobraževanja (raziskovalne institucije, glasbene šole, športna društva, plesne šole, gledališča ipd.).
Sedanji gimnazijski program omogoča, da si dijaki delno sami oblikujejo program izobraževanja. Poleg predpisanih ur za posamezne predmete lahko izberejo dodatne ure za tiste predmete oziroma skupino predmetov, ki jim bolj "ležijo" (družboslovje, naravoslovje, jeziki, šport, umetnost). Izbirnim predmetom je na voljo 420 šolski ur in sicer v četrtem letniku. Izbirnost v gimnazijskem programu je torej možna, vendar omejena. Odvisna je od materialnih možnosti in kvalitete dogovarjanja med šolo in učenci ter njihovimi starši. Vsebinsko pa je izbirnost odvisna od predpisanega standarda znanj za maturo in zaključni izpit in zmogljivosti učencev pri posameznih predmetih.
Učenec zaključi izobraževanje, ko uspešno opravi zaključni izpit ali maturo.
Gimnazijski program naj bi se zaključil z maturo, lahko pa tudi z zaključnim izpitom. Ker je ta program namenjen nadaljevanju študija, je matura vsekakor primernejši zaključek, saj jo bo upoštevala univerza pri vpisu. V primeru omejitve vpisa za določeno študijsko smer bo matura tudi klasifikacijski izpit. To pomeni, da bodo imeli prednost učenci, ki bodo dosegli boljši uspeh na maturi, boljši splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku programa, poleg tega pa bodo za nekatere Študije kandidati izbrani tudi glede na izbirne maturitetne predmete, ki jih bodo lahko po lastni izbiri opravili v skladu s ponudbo šole. Matura bo za en predmet obsežnejša od zaključnega izpita. Sestavljena bo iz petih predmetov.
Matura je izpit na državni ravni. Preverjanje znanja je pretežno v pisni obliki. To pomeni, da jo opravljajo vsi kandidati - ne glede na šolo pod enakimi pogoji, torej ob enakih izpitnih vprašanjih in ob sodelovanju eksternih (zunanjih) ocenjevalcev. Izpitni rezultati so zato medsebojno primerljivi in bodo predstavljali dosežek glede na standarde znanja, ki bodo določeni v maturitetnih katalogih.
Priprava na maturo poteka v zadnjem letniku srednje šole. Maturitetni predmeti, ki jih dijaki lahko izberejo, morajo imeti naslednje značilnosti: obsegati morajo široko znanje, potrebno za visokošolski študij, zlasti v njegovem začetnem delu. Izbirnemu maturitetnemu predmetu mora biti praviloma na voljo najmanj 280 ur pouka, mora pa se poučevati tudi v četrtem letniku.
Dijaki se na koncu drugega letnika odločijo, iz katerih predmetov, ki jih šola razpiše, se bodo pripravljali na maturo. Sama odločitev za pripravo na maturo še ne pomeni, da bo dijak iz tega predmeta maturo tudi opravljal, čeprav so mu organizirane priprave v okviru šole v pomoč pri obvladovanju snovi. Za predmete, ki jih bo opravljal na maturi, se dijak dokončno odloči v zadnjem semestru četrtega letnika, ko s prijavo potrdi svojo izbiro.
Če kandidatu ponudba izbirnih predmetov na določeni šoli ne ustreza, lahko kot maturitetni predmet izbere tudi katerikoli drugi predmet, vendar tega predmeta njegova šola ne bo dolžna izvajati. Učencu bo omogočeno, da se bo nanj pripravljal individualno in ga tudi opravljal na maturi. Dijak se lahko tudi odloči, da bo poleg petih opravljal še dodatne predmete. Opravljal jih bo na svoji šoli, če jih ta izvaja, ali na katerikoli drugi šoli, ki jih izvaja.
Vsebina zaključnega izpita:
ekonomsko-komercialni tehnik
Nazaj