ZGODOVINA SLOVENSKEGA ALPINIZMA*
Prazgodovina in stari vek
- kamenodobni lovec (Poto~ka zijalka), nabiralni{tvo,
- `ivinoreja.
Srednji vek
- lov in plan{arstvo (v 11. stoletju omenjen Triglav, 1268 Ol{eva, 1494 planina Zajezeri, 1499 Brana, Planjava, Ojstrica, 1573 Mangrt itd.).
Novi vek
- prvi pristopi doma~inov (lovci, pastirji, zeli{~arji, rudosledci, zemljemerci;
- znanstveniki: Scopoli (1758 Stor`i~, 1759 Grintovec) Belsazar Hacquet (1777 Mali Triglav) Freyer, Wulfen, Vodnik;
- 1778 prvi pristop na Triglav (Luka Koro{ec, Miha Kos, [tefan Ro`i~, Lovrenc Willomitzer);
- Valentin Stani~ - prvi alpinist Vzhodnih Alp (1800 leta drugi na Grossglocknerju, 1801 prvi na Watzmannu);
- nem{ko-avstrijske planinske organizacije na na{ih tleh in njihov potuj~evalni zna~aj;
- Franc Kadilnik - starosta slovenskih planincev; 1872 Triglavski prijatelji (lvan @an, zaveti{~e Triglavski tempelj);
- Johannes Frischauf in odkrivanje Kamni{kih in Savinjskih Alp, gorski vodniki Jernik, Vr{nik, Poto~nik, Matijevec; divji lovec Valentin Slatnar-Bos;
- Julius Kugy in odkrivanje Julijskih Alp, knjige, gorski vodniki iz Trente: Jo`e in Andrej Komac, Anton To`bar-[pik, z bohinjsko-savske strani: [kantar, Rabi~, Klinar, Pe~ar, Rogar itd.;
- 1891 Ivan Berginc [trukelj prvi vzpon po Severni steni Triglava;
- Henrik Tuma - eden od za~etnikov slovenskega alpinizma (Pomen in razvoj alpinizma 1930, Imenoslovje Julijskih Alp);
- piparji (Hauptman, Koren~an, [kof).
Slovensko planinsko dru{tvo
- ustanovljeno 27. 2. 1893 v Ljubljani, narodnoobrambni pomen, predsednik 1893-1908 Fran Oro`en, podru`nice: 1893 ljubljanska, kamni{ka, savinjska, 1895 radovlji{ka, 1896 so{ka itd.;
- 1895 glasilo Planinski vestnik,
- 1906 Nem{ka smer v Severni steni Triglava;
- 1910 Slovenska smer Tume in Jo`eta Komaca v Triglavu;
- Jakob Alja` (narodnostni boj, Alja`ev stolp, Kredarica, Vrata),
- ^e{ka podru`nica SPD;
- 1908-1914 drenovci (Bogomil Brin{ek, Rudolf Badjura, Pavel in Jo`e
Kunaver, Kova~, Michler), alpinizem, zimski alpinizem fotografiranje, smu~anje, jamarstvo;
- Fran Tomin{ek (predsednik SPD 1908-1931), pisatelj Janko Mlakar;
- 1912 ustanovitev gorske re{evalne slu`be v Kranjski gori (Ti~ar, Dem{ar).
Razvoj alpinizma po prvi svetovni vojni
- obnova SPD; Alojzij Knafeljc in ozna~evanje poti z markacijami;
- 1921 Turistovski klub Skala napredek alpinizma (alpinistika, smu~anje, kulturna dejavnost; od leta 1922 predsednik Janko Ravnik; brata Kajzelj, Kveder, Topolovec);
- 1924 Klement Jug in njegov pomen;
- 1926 Mira Marko Debelakova, Stanko Tomin{ek, Direktna v [piku;
- 1927 Levi steber [krlatice (^op-Jesihova-Martelane-Tomin{ek);
- 1928 Osrednja smer v Velikem Dra{kem vrhu (Jesihova-Gosti{a), Gorenjska (zlata naveza ^op-Poto~nik-Tomin{ek) in Skala{ka v Triglavu (Jesihova-Gosti{a)
- 1931 Skala{ka smer v [krlatici in [piku (Jesihova-Lipovec), smeri Modec Re`ek v Ojstrici in [tajerski Rinki, Ogrin-Omerza v Ojstrici;
- 1931 kriza in preureditev SPD), predsednik Jo`e Pretnar (1931-1945);
- 1932 plezalni vodnik Na{ alpinizem (Kajzelj-Drofenik);
- 1933 Plezalna tehnika Mire Marko Debelakove;
- Wisiakova smer v Triglavu (@upane~i~-Ogrin), Modec-Re`kova v Rzeniku;
- tujci pri nas (1933 Schinko-Bischofberger v Frdamanih policah, 1934 Aschenbrenner-Tiefenbrunner v Travniku);
- 1934 ustanovljen plezalni odsek pri SPD;
- 1936 zalo`ba Planinska matica (revija, knjige, zemljevidi);
- zimski alpinizem (@upan~i~, ^op, Poto~nik, Frelih, Modec, Re`ek, Kemperle, Korenini, Lipov{~ek, More, Brojan, Arih),
- 1941 smer Herle-Vr{nik v Ojstrici (prvi zavrtani klin);
- 1942 Hornova smer v Jalovcu pozimi (Arih).
Razvoj po drugi svetovi vojni
- 1945 Osrednji steber v Triglavu (Jo`a ^op, Pavla Jesihova); Odbor za planinstvo in alpinizem Fizkulturne zveze Slovenije;
- 1946 Planinsko dru{tvo Slovenije (Av~in, Kopa~);
- 1948 Planinska zveza Slovenije - PZS (Ko{ir), Planinska zveza Jugoslavije; prvi~ ponovitev Aschenbrennerjeve smeri v Travniku (Ko~evar-J. Frelih),
- 1949 Kru{i~eva smer v [piku (Kru{i~-[ilar-Novak);
- 1950 Marjan Ker{i~-Bela~: Plezalna tehnika;
- Varianta Aschenbrennerjeve smeri v Travniku (Debeljak-Perko), Raz Dedca (Debeljak-Ko~evar);
- 1952 nesre~a v [piku, kriza in preoblikovanje GRS;
- zimski alpinizem; obiski tujih gora: Velike Cine in Civette (Debeljak, Fajdiga);
- 1954 plezalni vodnik V na{ih stenah (Levstek-Ko~evar-Kilar), Zajeda v [itah (Schara-Levstek), Glava Planjave in Osrednji steber Rzenika (Dular-Juvan), obisk francoskih alp, Livanosova smev Cimi su Alto (Fajdigova-Mahkota);
- 1959 Dularjeva zajeda v Jalovcu (Golob-Juvan);
- 1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja Kersnik;
- 1963 1. slovenska odprava v Kavkaz;
- 1964 1. odprava Akademskega PD v bolivijske Ande, PD Ljubljana Matica na Spitzberge;
- 1966 Francoska diretisima v Zahodni Cini (Mahkota-[~etinin);
- 1967 1. odprava v Pamir; Bonattijev steber v Druju;
- 1968 ^opov steber v Triglavu pozimi (Belak-Kunaver-Sazonov), Walkerjev steber v Grandes Jorasses (Kofler-Mleku`, A`man-Brojan, Male`i~-^opi~), 1. odprava v Hinduku{ (Kunaver);
- l970 Prva ponovitev celotne smeri bratov Schmit v severni steni Matterhorna (Kunstelj-Mla~), Slovenska smer v Trolltindu (Kotnik-Verko), Triolet, Mrtva{ki prt;
- 1971 zimski vzponi v [piku (Krivic, Cedilnik, Belak, Ko{ir, Manfreda);
- 1973 ^rna stena v Triglavu (Belak-Manfreda), Japonska diretisima v Eigerju (Kotnik-Verko); odpravi v Hoggar in Yosemite (smer Salathe);
- po letu 1975 odli~ne nove smeri pri nas in v tujini, ve~ odprav v ju`noameri{ke Ande in uspe{nih himalajskih odprav,
- 1978 obisk naveze Bergant-Tomazin v ZDA in njun za~etek prostega plezanja klasi~nih smeri pri nas.
Vzponi v osemdesetih letih
- 1981 nova smer v ju`ni steni Aconcague (Gantar, brata Podgornik, Rejc);
- l982 zimske ponovitve Peternelove s ^opovim stebrom, Cihulove;
- prvi vzponi v Patagoniji; kasneje dve novi smeri v Fitz Royu, dve v Cerro Torreju itd.;
- {tevilni alpinisti plezajo vedno te`je smeri pri nas in v tujini (Knez, Karo, Jegli~, Podgornik, ^esen, Kozjek, Sveti~i~, od `ensk pa Painkiherjeva in Frantarjeva); te`avnost novih smeri se je pomaknila nad VIII. stopnjo, kvaliteta je rasla v razli~nih smereh: solo vzponi v te`kih smereh, zimski in ledni solo vzponi 1988 Trije zadnji problemi Alp pozimi - ^esen, 1990 Harlinova smer v Eigerju - Sveti~i~), proste ponovitve neko~ tehni~nih smeri (Goba v Ospu - Rehberger in Slabe), te`ke prvenstvene smeri 1985 Algebra v Travniku - Karo in Knez), ponovitve zahtevnih tehni~nih smeri (1990 Lost in America - Debelak in Robnik); nove te`nje - plezanje zaledenelih slapov (Lucifer - Matijevec, Oblak in Vidmar), alpinisti~no smu~anjc (Sinji slap - D. Karni~ar), plezanje kratkih, zelo te`kih smeri X. in vi{je stopnje, tekmovalno plezanje v naravnih in umetnih stenah; osvajanje najvi{jih gora Himalaje in vseh celin (Gro{elj);
- Fran~ek Knez, {tevilne nove kvalitetne smeri;
- Tomo ^esen, solo prvenstveni vzponi, 1989 Kumbakarna, 1990 Lotse.
Na{e uspe{ne himalajske odprave
- 1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja S. Kersnik
- 1969 3. JAHO, Anapurna II, vodja A. Kunaver
- 1974 5. JAHO, Kangba~en, vodja T. [karja
- 1975 6. JAHO, Makalu, ju`na stena, vodja A. Kunaver
- 1976 Trisul, vodja T. Sazonov
- 1977 Ga{erbrum I, jugozahodni greben, vodja J. Lon~ar
- 1979 Everest, zahodni greben, vodja T. [karja
- 1981 Lotse, ju`na stena, vodja A. Kunaver Daulagiri, ju`na stena, vodja S. Belak
- 1983 Gauri{ankar, ju`na stena, vodja S. Cankar Gangapurna, severna stena, vodja S. Belak
- 1984 Manaslu, Tirolska smer, vodja A. Kunaver ^o Oju, ju`na stena, vodja M. Pe~ovnik
- 1985 Jalung Kang, severna stena, vodja T. [karja Daulagiri, vzhodna stena, vodja S. Belak
- 1986 Ama Dablam, ju`na stena, vodja D. Berljak Broad Peak, Ga{erbrum II, K 2, vodja V. Gro{elj
- 1987 [ivling, severovzhodna stena, vodja B. Kekec Trisul, zahodna stena, vodja L. Vidmar Brezimni stolp Trango, vzhodna stena, vodja S. Cankar Daulagiri, severovzhodni greben, vodja S. Belak
- 1988 Meru, severozahodna stena, vodja F. Knez Satopant, severovzhodna stena, vodja T. Golnar ^o Oju, severna stena, vodja R. Robas
- 1989 Kumbakarna, severna stena, vodja T. ^esen Everest in Lotse ~ez Ju`no sedlo, vodja J. Poposki Gangapurna, severna stena, vodja F. Pu{nik Bagirati II, jugozahodna stena, vodja F. Knez [i{a Pangma, jugozahodna stena, vodja T. [karja
- 1990 Lotse, ju`na stena, vodja T. Cesen Nanga Parbat, Schellova smer, vodja T. Golnar Bagirati III, vodja Karo-Jegli~ Everest, Ju`no sedlo, vodja T. Jamnik
- 1991 Kang~endzenga, ju`na stena, vodja T. [karja Anapurna, zahodna stena, vodja S. Sveti~i~
- 1992 ^o Oju, Japonska var. Tichijeve smeri, vodja F. Urh Melungtse, jugovzhodna stena, vodja A. [tremfelj
VIR
* ALPINISTI^NA [OLA Zbral in uredil Tone GOLNAR, PZS Ljubljana 1993
