WINPLOT

 

 

Program nam omogoča risanje najrazličnejših krivulj in ploskev.

 

V dveh dimenzijah – ravnini – nam omogoča risanje:

·         eksplicitno podanih funkcij ene spremenljivke, y = f(x), kjer si sami izberemo domeno (definicijsko območje) grafa;

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Graf eksplicitno podane funkcije (y = x*sin(x))

 

 

·         funkcij, podanih v polarnih koordinatah: r = f(q), kjer namesto q pišemo t (kot v radianih); privzeta domena je interval od 0 do 2p, privzeto pa je tudi risanje negativnih r-ov;

·         parametrično podanih krivulj: x = f(t), y = g(t); če narisana krivulja izgleda preveč poligonsko, moramo povečati gostoto risanja (»plotting density«);

·         krivulj, podanih implicitno z enačbo f(x,y) = 0: program pri tem uporablja posebne numerične prijeme (naključno išče točko na krivulji, numerično rešuje diferencialne enačbe itd.);

·         primitivnih funkcij (tj. nedoločenih intergralov) in odvodov že narisanih funkcij;

·         družin krivulj;

·         rekurzivno podanih zaporedij točk (xi,yi) v ravnini: xi+1 = f1(xi,yi), yi+1 = f2(xi,yi) s podanima začetnima vrednostma x0, y0; ker nam zaporedje točk lahko »uide« z zaslona, si na začetku izberemo, ali naj se računanje v tem primeru zaključi ali ne;

·         rešitev diferencialnih enačb prvega reda oblike dy/dx = F(x,y)  (dobimo t.i. »slope field«)

·         vektorskih polj, podanih z enačbama oblike dx/dt = f(x,y,t) in dy/dt = g(x,y,t)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Vektorsko polje, podano z enačbama x' = x^2-y^2, y'=2xy

 

in

·         evolut in evolvent.

 

S posebnimi ukazi, ki nam jih program ponuja, lahko takoj narišemo premico (rešitev enačbe ax+by=c) – po želji tudi črtkano – , daljico s krajiščema (a,b) in (c,d) ali točko.

 

Program nam ponuja vrsto oblikovnih (grafičnih) in matematičnih možnosti:

·         izbor različnih barv;

·         povečava kateregakoli delčka slike (grafa);

·         pravokotna ali polarna koordinatna mreža;

·         poljubne enote na oseh (lahko jih tudi ni), oznake ;

·         »drsenje« po narisanih krivuljah z možnostjo sprotnega prikaza tangent;

·         računanje ničel in ekstremov narisanih krivulj;

·         integriranje: računanje dolžin lokov, računanje ploščin in volumnov vrtenin, nastalih z vrtenjem poljubnega odseka narisane krivulje okrog poljubne premice;

·         računanje preseka grafov dveh funkcij ene spremenljivke in

·         računanje raznih kombinacij po dveh funkcij (f+g, f-g, f*g, f/g, f^g).

 

V treh dimenzijah – prostoru – nam omogoča risanje:

·         eksplicitno podanih funkcij dveh spremenljivk, z = f(x,y), kjer si sami izberemo domeno (definicijsko območje) grafa;

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Graf eksplicitno podane funkcije dveh spremenljivk (z = sin(2x)cos(y))

 

 

·         funkcij, podanih v cilindričnih koordinatah: z = f(r, q), kjer namesto q pišemo t (kot v radianih); privzeta domena je interval od 0 do 2p, koordinatna mreža pa ni pravokotna, temveč polarna;

·         parametrično podanih ploskev: x = f(t,u), y = g(t,u), z = h(t,u), koordinatna mreža je pravokotna;

·         parametrično podanih krivulj: x = f(t), y = g(t), z = h(t), če narisana krivulja izgleda preveč poligonsko, moramo povečati gostoto risanja (»plotting density«);

·         »cevi« (»tube«) - razširjenih prostorskih krivulj;

·         daljic in točk;

·         krivulj, podanih implicitno z enačbo f(x,y,z) = 0;

·         družin krivulj;

·         rekurzivno podanih zaporedij točk (xi,yi,zi) v prostoru: xi+1 = f1(xi,yi,zi), yi+1 = f2(xi,yi,zi), zi+1 = f3(xi,yi,zi), s podanimi začetnimi vrednostmi x0, y0, z0 in

·         vektorskih polj, podanih z enačbami oblike dx/dt = f1 (x,y,z,t), dy/dt = f2(x,y,z,t) in dz/dt = f3(x,y,z,t).

 

Tudi v treh dimenzijah nam program ponuja podobne oblikovno-grafične in matematične možnosti kot v ravninski grafiki.